KLAMIDIJA TIHI SABOTER? – VPLIV NA PLODNOST IN NOSEČNOST

Najpogostejša bakterijska spolno prenosljiva bolezen (SPO) v svetu in pri nas je klamidijska okužba oz. okužba s Chlamydio trachomatis (KT). Prenaša se med oralnim, vaginalnim ali analnim seksom. Prenese se tudi med porodom z okužene matere na otroka. Inkubacijska doba je 5 do 14 dni, simptomi pa so vidni v drugem tednu. Večina okužb (do 75 %) na žalost poteka brez bolezenskih težav in znakov, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Nezdravljene okužbe pomenijo nevarnost širjenja okužbe in ogrožajo predvsem ženske okužene s to bakterijo, ker lahko povzročijo kasnejše zaplete kot so zunajmaternična nosečnost in neplodnost. Ženske, okužene s klamidijo, pa imajo tudi do petkrat večjo verjetnost, da se okužijo z virusom HPV in HIV, če so mu izpostavljene. Pri moških ta bakterija povzroča 30 do 50 % uretritisov.

Klamidija in neplodnost

Če okužbe ne zdravimo, preide v kronično obliko, kar ima za posledico neplodnost, večjo pogostnost zunajmaterničnih nosečnosti in kronične bolečine v spodnjem delu trebuha. Pojavi se pri 20-40 % žensk z nezdravljenimi okužbami (1). V skoraj polovici primerov je klamidija vzrok salpingitisa oz. vnetja jajcevodov. Pri moških KT povzroča uretritis, epididimitis in prostatitis, kar tudi lahko povzroča neplodnost (1).

Klamidija v nosečnosti in prenos na otroka

Pri nosečnicah okužba z bakterijo CT poveča tveganje za predčasni porod in rojstvo otroka z nizko porodno težo, pri novorojenčkih pa lahko povzroči vnetje očesne veznice in pljučnico. Tveganje za vertikalni prenos klamidijske okužbe na otroka je 60-70 % pri vaginalnem porodu in 8 % pri carskem rezu (3,4). CDC (Center for Disease Control and prevention) v zadnjih smernicah priporoča presejalno testiranje vseh nosečnic v prvem trimesečju in ponovno testiranje v tretjem trimesečju pri tistih nosečnicah, ki so mlajše od 25 let oz. imajo več spolnih partnerjev (5). Podatki o incidenci klamidijskih okužb med ženskami v rodni dobi v Sloveniji govorijo v prid uvedbe presejanja nosečnic na okužbo z bakterijo CT, saj bi tako pri materi kot otroku lahko preprečili obolevnost, povezano s to bakterijo.

Kaj lahko naredimo sami?

Poleg ozaveščanja glede klamidijske okužbe in promoviranja varnejše spolnosti, bi bilo po navodilih CDC dobro uvesti presejanje spolno aktivnih žensk, mlajših od 24 let, brez bolezenskih znakov in težav, ki bi kazali na klamidijsko okužbo. Res je tudi, da je zlati standard za testiranje, verižna reakcija s polimerazo (PCR), drag test, zato ga ZZZS upraviči le v posebnih primerih. Zato je dobrodošel novi imunokromatografski hitri test za domačo uporabo, ki je pri kliničnem ocenjevanju zmogljivosti na 596 uporabnicah v primerjavi s PCR metodo pokazal diagnostično občutljivost 85,7 % in diagnostično specifičnost 98,3 %. Na voljo je v lekarnah ali na spletni strani zanositev.si (https://zanositev.si/trgovina/test-na-klamidijsko-okuzbo-geratherm-chlamydia-check/).

V Sloveniji bomo morali premisliti o javnozdravstveni upravičenosti presejanja mladih žensk in zdravljenja okuženih, saj trenutno večino klamidijskih okužb ne prepoznamo in zamudimo priložnosti za zdravljenje. (1,5)

  1. Mishori R, McClaskey EL, WinklerPrins VJ. Chlamydia trachomatis infections: screening, diagnosis, and management. Am Fam Physician. 2012; 86(12): 1127–32.
  2. Li Y, Xiong L, Huang Y, Xia Y, Zhou H, Xu F, et al. The clinical characteristics and genotype distribution of Chlamydia trachomatis infection in infants less than six months of age hospitalized with pneumonia. Infect Genet Evol. 2015; 29: 48–52.
  3. Yu J, Wu S, Li F, Hu L. Vertical transmission of Chlamydia trachomatis in Chongqing China. Curr Microbiol. 2009; 58(4): 315–20.
  4. Mishra KN, Bhardwaj P, Mishra A, Kaushik A. Acute Chlamydia trachomatis respiratory infection in infants. J Glob Infect Dis. 2011; 3(3): 216–20.
  5. Geisler WM. Diagnosis and Management of Uncomplicated Chlamydia trachomatis Infections in Adolescents and Adults: Summary of Evidence Reviewed for the 2015 Centers for Disease Control and Prevention Sexually Transmitted Diseases Treatment Guidelines. Clin Infect Dis. 2015; 61 Suppl 8: S774–S784