TEST NA OKUŽBE SEČIL Geratherm infection control

17.99

TEST NA OKUŽBE SEČIL

Obračunan je 9,5 % DDV

Opis

Geratherm® TEST NA OKUŽBE SEČIL je sestavljen iz testnega traku, na katerem so nameščena 4 reakcijska polja. Le-ta omogočajo hitro kontrolo naslednjih parametrov: levkociti, nitrit, kri in beljakovine v urinu.

  • 3 testi v omotu.
  • V urinu zazna kri, beljakovine, levkocite in nitrite.
  • Enostavno interpretiranje rezultata.
  • Hitri rezultati v 1-2 minutah.
  • Za samotestiranje.

  ZAZNAVANJE REAGENTOV

Reagent
Trajanje testa Sestava Opis
 

Levkociti (LEU)

 

2 minuti

aminokislinski ester pirazolnega derivata, diazonijeva sol, puferna raztopina, nereaktivne sestavine  

prisotnost levkocitov od 9 – 15 belih krvnih telesc Leu/mL  v urinu.

 

 

Kri (BLO)

 

 

1 minuta

3,3’,5,5’-tetrametilbenzidin (TMB), dihidroperoksid diizopropilbenzola, puferna raztopina, nereaktivne sestavine prisotnost hemoglobina od 0,018 – 0,060 mg/dl ali

5 – 10 Ery/µL v testih urina z

vsebnostjo ackorbinske kisline <50 mg/dl

 

Nitriti (NIT)

 

1 minuta

 

P-arsanilna kislina, N-1(1-naftil)-etilen-

diamin, nereaktivne sestavine

prisotnost natrijevega nitrita od 0,05  –  0,1 mg/dl v urinu z nizko gostoto in manj kot 30 mg/dl askorbinske kisline
Beljakovine (PRO)  

1 minuta

tetrabromfenol modro, puferna raztopina, nereaktivne sestavine prisotnost beljakovin od 7,5 – 15 mg/dl (0,075 – 15 g/L).

 PREVIDNOSTNI UKREPI               

Prosimo, da pred izvedbo testa skrbno preberete navodilo za uporabo.

  • O samodiagnozi.
  • Uporabite samo kot test urina, ne kot analizo krvi.
  • Po poteku roka uporabnosti ne uporabljajte več.
  • Ne hranite v dosegu otrok.
  • Za in-vitro diagnozo, ne za notranjo uporabo.
  • Test morate po uporabi odložiti v skladu z veljavnimi predpisi.

 SHRANJEVANJE IN UPORABA 

  • Hranite v suhem prostoru pri temperaturi med 2 ° in 30 °C.
  • Ne zamrzujte, ne izpostavljajte direktnim sončnim žarkom.
  • Testne trakove do uporabe hranite v zaprti vrečki.
  • Če so testni trakovi daljši čas izpostavljeni zraku, lahko to vodi do uničenja reagenčnih snovi in do napačnih testnih rezultatov.
  • Testnih trakov ne uporabljajte, če je vrečka raztrgana ali poškodovana.
  • Prosimo, ne dotikajte se reakcijskih polj na testnih trakovih.
  • Obledele testne trakove zavrzite; lahko bi bili poškodovani.

 UPORABA         

Prepričajte se, da sta testni trak in vzorec urina pred začetkom testa dosegla sobno temperaturo (15 ‑ 30 °C).

Najbolje je, da uporabite prvi jutranji urin in pri tem srednji curek.

Prosimo, da pazite na potrebno higieno pred opravljanjem testa.

  1. Testni trak vzemite iz aluminijske vrečke šele neposredno pred uporabo in se ga dotikajte le kolikor je mogoče daleč od reakcijskih polj.
  2. Testni trak držite v curek urina šele, ko je ta že tekel 1 – 2 sekundi. Pazite na to, da bodo vsa reakcijska polja prepojena z urinom (glej sliko 1).

         Napotek: Urin lahko oddate tudi v čisto, suho posodo.

         V tem primeru potopite reakcijska polja v celoti v urin in testni trak takoj spet izvlecite, da tako preprečite, da bi se reagenčne snovi raztopile.

         Pazite na to, da pri jemanju traku iz posode trak na robu posode skrbno obrišete, da odstranite presežni urin (glej sliko 1).

  1. Testni trak držite vodoravno in ga položite na krpo, ki vsesava vlago (npr. papirni robček), da preprečite, da bi kemične snovi reakcijskih polj in/ali umazane roke prišli v stik z urinom (glej sliko 2).
  2. Reakcijska polja skrbno primerjajte z ustreznimi barvnimi progami na barvni karti. Ob tem držite testni trak ob barvnih blokih (glej sliko 3).

 

TESTNI PRINCIP IN PRIČAKOVANE VREDNOSTI                

Levkociti:

S tem testom se lahko dokaže prisotnost esteraz iz granulocitov. Esteraze cepijo aminokislinski ester pirazolnega derivata, pri čemer se sprošča hidroksi pirazol. Ta pirazol reagira s soljo diazonijske kisline in povzroča obarvanje od roza -bež do vijolično. Normalni urinski testi prikazujejo na splošno negativne rezultate. Če se dokažejo sledi levkocitov, to odpre vprašanja o kliničnem pomenu. Pri dokazanih sledeh levkocitov se priporoča, da se test pri istem pacientu še enkrat ponovi s svežim vzorcem urina.

Kri:

Ta test je zasnovan na aktivnosti pseudoperoksidaze  hemoglobina, ki katalizira reakcijo diizopropilbenzola in 3,3′,5,5′ tetrametilbenzidina. Obarvanost, ki je rezultat tega, sega od oranžne prek zelene do temno modre. Vsaka zelena ali zelenkasta točka, ki se znotraj 1 minute pojavi v reakcijskem polju, je signifikantna; vzorec urina naj se natančneje pregleda. Pri ženskah se med menstruacijo pogosto, a ne nujno, najde kri v urinu. Signifikanca razlage majhnih sledi krvi v urinu je od pacienta do pacienta različna,  zato se morajo ti vzorci klinično ovrednotiti.

Nitrit:

Ta test je zasnovan na pretvorbi iz nitrata v nitrit ob udeležbi gram negativnih bakterij v urinu. V kislme okolju reagira v urinu vsebovani nitrit z P-arsanilno kislino in tvori diazonijevo spojino. Ta spojina se povezuje po drugi strani z 1 N-(1-naftil)-etilenediaminom in povzroči roza obarvanost. Nitrit v normalnem primeru v urinu ni dokazljiv.¹ Nitritno področje je pri določenih infekcijah pozitivno, odvisno od tega, kako dolgo se je urin zadrževal v mehurju, preden je bil opravljen test. Samo 40 % pozitivnih primerov se odkrije z nitritnim testom, če je bil urin samo kratek čas v mehurju; stopnja dokazljivosti pa se poveča na 80 %, če je bil urin v mehurju dlje kot 4 ure.

Beljakovine:

Ta reakcija je zasnovana na pojavu, ki je poznan kot „beljakovinska napaka“ v prikazu pH; močno puferiran indikator spremeni svojo barvo v prisotnosti beljakovin  (anioni) v odvisnosti od oddajanja vodikovih ionov iz indikatorja na beljakovine. Pri konstantni pH vrednosti je prikaz vsakršne zelene barve znak za obstoj beljakovin. Obarvanje poteka od rumenega do rumeno-zelenega pri negativnih rezultatih in od zelenega do zeleno-modrega pri pozitivnih rezultatih. Zdrava ledvica lahko izloči 1 – 14 mg/dl beljakovin.2 Vsako obarvanje testnega polja, ki je intenzivnejše kot referenčno polje, je jasen znak za proteinurijo. Pri urinu z visoko gostoto se obarvanost na testnem območju tudi pri normalnih koncentracijah beljakovin približa barvi na barvni karti. Za oceno pomena vsebnosti sledi beljakovin se posvetujte z zdravnikom.

OMEJITVE POSTOPKA 

Možno je, da ta test prikaže napačen rezultat. Pred jemanjem zdravil ali sprejetjem drugih pomembnih zdravstvenih odločitev se posvetujte z vašim splošnim zdravnikom.

Levkociti:

Rezultat se lahko odčita šele po 60 – 120 sekundah, da se lahko obarvanja v celoti razvijejo. Kolikor močnejše je obarvanje, toliko več levkocitov se nahaja v vzorcu urina. Visoka koncentracija urina ali močna koncentracija glukoze (≥ 2000 mg/dl) lahko vodi do umetno šibkejših  rezultatov. Prisotnost cefaleksina, cefalotina ali oksalne kisline v visokih koncentracijah lahko prav tako vodi do umetno šibkejših rezultatov. Tetraciklin lahko vodi do zmanjšane reaktivnosti, droge v visokih odmerkih lahko povzročijo negativen rezultat. Zaradi visokega deleža beljakovin je obarvanje lahko šibkejše. Test ne reagira na eritrocite ali bakterije, ki so v normalnem primeru prisotni v urinu.

Kri:

Enotna obarvanost kaže na prisotnost mioglobina, hemoglobina ali hemoliziranih eritrocitov. Kompaktne ali razpršene modre točke prikazujejo intaktne eritrocite. Za natančnejše rezultate testa so priložene barvne tabele za hemoglobin in eritrocite. Pozitivni rezultati testa imajo pogosto ženske, ki imajo menstruacijo. Opozarjamo na to, da urin s povečano pH vrednostjo zmanjša občutljivost, medtem ko močna  ali srednja koncentracija askorbinske kisline preprečujeta obarvanje. Mikrobna peroksidaza lahko v povezavi z infekcijo sečnih poti povzroči napačen pozitiven rezultat testa. Test reagira nekoliko močneje na hemoglobin in prosti mioglobin kot na intaktne eritrocite.

Nitrit:

Test je specifičen za nitrite in ne reagira na nikakršne v normalnem primeru z urinom izločene substance. Vsak odtenek enotne roza ali rdeče obarvanosti se mora obravnavati kot pozitiven rezultat in opozarja na obstoječ nitrit. Intenzivnost obarvanja ni proporcionalna s številom v vzorcu urina vsebovanih bakterij. Roza pike ali robovi v roza barvi se ne smejo interpretirati kot pozitiven rezultat testa. Če držite reakcijsko polje, ki se je obarvalo, pred belim ozadjem, se lahko dokaže relativno nizka vsebnost nitritov, ki bi sicer lahko ostala neopažena. Vsebnost askorbinske kisline pod 30 mg/dl lahko vodi do napačno negativnih rezultatov za vzorce urina, ki vsebujejo manj kot 0,05 mg/dl ionov nitritov. Občutljivost testa je v ekstremno alkalnem urinu zmanjšana. Za natančne rezultate se mora jemanje antibiotikov opustiti najmanj tri dni pred izvedbo testa. Negativen rezultat nikoli ne izključuje možne prisotnosti bakterij. Do negativnih rezultatov lahko pride tudi pri infekcijah sečnih poti, katere povzročijo organizmi, ki ne vsebujejo reduktaze, da bi se nitrat pretvoril v nitrit, ali v primeru, da urin ni ostal dovolj dolgo (najmanj 4 ure) v mehurju, da bi se nitrat lahko pretvoril v nitrit, ali pa pri načinu prehranjevanja brez soli.

Beljakovine:

Vsako zeleno obarvanje nakazuje na prisotnost beljakovin v urinu. Test prikazuje  beljakovine v nizki koncentraciji in reagira manj močno na  hemoglobin, globulin in muko-proteine. Tudi pri negativnih rezultatih testa so lahko prisotne druge beljakovine. Napačno pozitivni rezultati so lahko posledice zgoščenega urina ali alkaličnega urina. Vzorci urina, ki so onesnaženi s kvaternarno amonijevo soljo ali s pralnimi raztopinami, ki vsebujejo klorheksidin, imajo lahko za posledico napačne pozitivne rezultate. Vzorci urina z visoko specifično težo lahko vodijo do napačno pozitivnih rezultatov.

 UČINKOVITOST              

Učinkovitost testnih trakov za preglede urina je bila preverjena v laboratorijskih preizkusih in v kliničnih testih.

Za razlago vizualnih rezultatov ima odločilen pomen več faktorjev: različno zaznavanje barv, prisotnost ali odsotnost inhibitorjev in svetlobni pogoji med analizo rezultatov.

 BIBLIOGRAFIJA              

  1. Tietz NW. Clinical Guide to Laboratory Tests. W.B. Saunders Company.
  2. Burtis CA, Ashwood ER. Tietz Textbook of Clinical Chemistry 2nd 2205, 1994.