moška neplodnost
genetika
GENETSKI DEJAVNIKI NEPLODNOSTI PRI MOŠKIH
Genetsko svetovanje, ki ga vodi genetik s posebno izobrazbo v andrologiji, je proces komunikacije, ki zagotavlja informacijo o možnosti genetskega vzroka težav, tveganju za prenos mutacije na potomce in možnostih, da to preprečimo.
Kljub ogromnemu napredku pri razumevanju človeške reproduktivne fiziologije ostaja osnovni vzrok moške neplodnosti v približno 50 % primerov idiopatska oz. nepojasnjena neplodnost. Genetski dejavniki prispevajo okoli 15-30 % k moški neplodnosti. Število genov, vključenih v spermatogenezo, je verjetno več kot 1 tisoč, najpomembnejših pa je 18. Nahajajo se na kromosomu Y, imenovani faktor azoospermije AZF. Med njimi so geni CREM (angl. cAMP – responsive element modulator), gen AZF (angl. Azoospermija faktor), gen CFTR (angl. Cystic fibrosis transmembrane regulator) ter gen SRY (androgen – receptorski gen).
Kromosomske nepravilnosti so razlog za motnjo spermatogeneze. Lahko gre za blažje ali težje motnje:
Anevploidije spolnih kromosomov, kot so 47,XXY (Klinefelterjev sindrom), 47,XYY in 46,XX moški so najpogostejše kromosomske anomalije, ki se pojavljajo ob rojstvu in v populaciji neplodnih moških.
Najbolj poznan in pogost je Klinefelterjev sindrom. Je oblika primarne odpovedi testisov z visoko prevalenco pri neplodnih moških, do 5 % pri hudi oligozoospermiji in 10 % pri azoospermiji. Značilni klinični in biloški znaki so ginekomastija, atrofija mod z azoospermijo, hialinosklerozo semenskih cevk in previsokimi vrednostmi gonadotropinov.
Delecije ali izbrisi kromosoma Y predstavljajo 10-15 % idiopatske azoospermije in hude oligozoospermije. Gre za delecijo AZF na dolgi ročici kromosoma Y. Pogostnost izbrisa regije AZF pri neplodnih moških se giblje od 5 do 10 %. Y kromosomske mikrodelecije najdemo skoraj izključno pri bolnikih z azoospermijo ali hudo oligozoospermijo.
Monogenetski vzroki za motnje spermatogeneze:
Genetske bolezni, vezane na kromosom X
Zaradi mutacij na genu za androgenski receptor na kromosomu X nastanejo različne oblike neodzivnosti na androgene. Pri delni neodzivosti imajo moški zvečane vrednosti testosterona in estradiola, a normalen FSH. Primer je Reifensteinov sindrom, ki povzroči le motnjo razvoja spola. Pri popolni neodzivnosti na androgene (feminizacija moda) pa imajo ženski fenotip (videz), kariotip XY in primarno amenorejo.
Naslednji primer je Spinobulbarna mišična atrofija, pri kateri imajo bolniki ginekomastijo, so nevrološko prizadeti in neplodni.
Cistična fibroza
Mutacije gena CFTR so lahko povezane z odsotnostjo semenovodov in azoospermijo. Če so pri moškem s CBAVD prisotne mutacije gena CFTR, je pri partnerici obvezna analiza mutacij za cistično fibrozo. Najpogostejša je mutacija, tradicionalno poimenovana delta F508, ki jo ima v Sloveniji vsaj na enem alelu več kot 80 % vseh bolnikov.
Pri neplodnih moških je genetsko svetovanje indicirano pri:
Trenutno ima le nekaj genov, vpletenih v procese določanja mod, spusta testisov in spermatogeneze, rutinski klinični pomen. Ti vključujejo:
Na voljo so sledeče genske preiskave: