moška neplodnost

kakovost semena

Ugodnosti za člane:

biobanka 3
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)

Kakovost semena je merilo plodnosti pri moškem in kaže na sposobnost semenčic v semenski tekočini, da oplodijo jajčno celico

Kakovost semena je vezana tako na količino, gibljivost kot kakovost semenčic:

Gibljivost semenčic je pomemben faktor za uspešno gibanje po ženskem reproduktivnem traktu. Če semenčice niso dovolj hitre, ne uspejo priti do jajčeca.

Gibljivost razdelimo v 3 kategorije:

  • progresivno gibanje – gibanje v smeri
  • ne-progresivno gibanje – lokalno gibanje, navadno je to gibanje v krogih
  • nepremičnost – ni gibanja

Najpomembnejši faktor je gibanje v smeri. Gibljivost obravnavamo kot normalno, če se več kot 32 % semenčic giblje progresivno oz. v smeri.

Koncentracija semenčic

Pri oceni plodnosti imata koncentracija in število semenčic pomembno prognostično in diagnostično vrednost. Povesta, koliko semenčic se izloči med spolnim odnosom. Število kaže na sposobnost tvorbe semenčic, zaloge semenčic v obmodku kot tudi prehodnost sistema kanalčkov.

Morfologija (oblika)

Za ugotavljanje plodnosti je oblika semenčic izjemnega pomena. Pod mikroskopom uporabljajo različne kriterije in klasifikacijski sistem za obravnavo morfologije človeških semenčic za poškodbe glave, osrednjega dela ter repa.

Morfologijo označimo kot normalno, če je povprečno število semenčic z normalno obliko več kot 4 %.

Vitalnost

Za oceno sposobnosti preživetja se analizira odstotek živih semenčic v ejakulatu.

Za oceno kakovosti semena se izvede spermiogram (povezava). Ocenjevanje se izvede v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO ali WHO) iz leta 2010. Mejne vrednosti so navedene v priloženi tabeli.

Kakšen je lahko izvid spermiograma?

 normozoospermija (normalni semenski parametri oz. seme dobre kvalitete)
 
hipospermija
 
oligozoospermija (nizko število semenčic)
 
astenozoospermija (slaba gibljivost semenčic)
 
teratozoospermija (slaba morfologija semenčic)
 
OAT ali oligo-asteno-terato-zoospermija (kombinacija slabe gibljivosti, morfologije z nizkim številom)
 
nekrozoospermija (vse semenčice so mrtve)
 
azoospermija (odsotnost semenčic)
 
aspermija (ni ejakulata in torej tudi semenčic)
 
levkocitospermija

 

Normozoospermija

Vsi izmerjeni parametri so v mejah normale.

Po SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) kriterijih iz leta 2010 so mejne vrednosti za normalen izvid:

 Skupno število semenčic: več kot 39 milijonov
 
Koncentracija semenčic: več kot 15 milijonov na ml
 
Gibljivost: več kot 40% ali več
 Progresivna gibljivost: več kot 32%
 
Vitalnost: več kot 58%
 
Morfologija semenčic: več kot 4%
 
Volumen semena: več kot 1,5 ml
 
Čas utekočinjenja: manj kot 60 minut
 
Barva semena: bledorumena
 
pH semena: >7.1
 
Prisotnost levkocitov: <1 milijon
 
MAR test (prisotnost protiteles): <50%

Mejne vrednosti predstavljajo najnižje še sprejemljive vednosti, da see vzorec semena obravnava kot normalen oz. zadosti kvaliteten. 

 

Hipospermija

Količina ejakulata oz. semenske tekočine je manjša od 1,5 mililitra. Najpogostejši vzrok je retrogradna ejakulacija – ko se seme vrača nazaj v mehur, namesto, da bi potovalo skozi sečnico navzven. Lahko je npr. posledica jemanja zdravil za benigno povečanje prostate.

 

Oligozoospermija

Stanje, ker je število semenčic manjše od običajnega. Oligozoospermijo je lahko blaga, zmerna, huda ali ekstremna. Ekstremno oligozoospermijo imenujemo tudi kiroptozoospermija. Pogosto z zmanjšanjim številom semenčic sovpadajo tudi druge težave z zdravjem semenčic, vključno s slabo gibljivostjo in morfologijo.

Obstaja veliko možnih vzrokov za nizko število semenčic

 varikokela
 
stres
 
infekcije oz. vnetje
 
hormonsko neravnotežje
 
nezdravljena sladkorna bolezen oz. diabetes
 
zdravljenje raka
 
nespuščena moda in druge nepravilnosti reproduktivnega trakta
 
genetski faktorji in faktorji okolja, kot npr. pregrevanje mod in toksini
 
zloraba alkohola ali drog, tudi rekreativnih
 
zdravila

Včasih vzroka ni mogoče odkriti. V tem primeru govorimo o idiopatski oligozoospermiji.

Oligozoospermija je najpogostejši vzrok za subfertilnost pri moških. Moški z blago ali zmerno oligozoospermijo je lahko še vedno sposoben zaploditi lastnega otroka, vendar pa je z zmanjšanim številom semenčic, zmanjšana tudi verjetnost, da par uspešno zanosi oz. je čas, potreben za zanositev, lahko podaljšan.

Astenozoospermija

Stanje, kjer gre za nenormalno gibljivost semenčic

Običajno se slaba gibljivost pojavlja skupaj z nizkim številom semenčic. Vzroki za nizko število semenčic lahko privedejo tudi do slabe gibljivosti – izpostavljenost škodljivim, nevarnim snovem, slaba prehrana, bolezni, rekreativno uživanje drog, prekomerno uživanje alkohola ali kajenje, kot tudi nekatera zdravila.

Gibljivost v smeri je najbolj pomemben faktor oz. najboljše merilo plodnosti po naravni poti. Semenčice morajo prispeti v zadnjo tretjino jajcevoda, kjer se v ustreznih pogojih zgodi oploditev. Tako naj bi moški z manj kot 5 milijoni v smeri gibljivih semenčic imeli hudo obliko neplodnosti, tisti s 5-20 milijoni zmerno obliko, tisti z več kot 20 milijonov, pa naj bi imeli normalno kvaliteto semena. Prvo meritev količine v smeri gibljivih semenčic lahko izvedemo tudi doma s testi kakovosti semena, ki so sposobni ločiti v smeri gibljive od drugih semenčic. Priporoča se teste kakovosti semena, ki izrabljajo ti. swim-up tehniko, ki jo uporabljajo tudi v laboratorijih za pripravo semena za oploditev z biomedicinsko pomočjo.

 

Teratozoospermija

Stanje, kjer ima velik odstotek semenčic nenormalno morfologijo oz. obliko. Normalne, zdrave semenčice morajo imeti ovalno glavo z dolgim repom oz. bičkom. Nenormalne semenčice imajo lahko nenavadno oblikovano glavo, več kot eno glavo, nenavadno obliko repa ali več kot en rep. Če semenčice niso normalne oblike, težje oplodijo oz. ne morejo oploditi jajčne celice, saj se težje gibljejo oz. plavajo. Zato je slaba gibljivost povezana s slabo morfologijo.

Slabo morfologijo lahko povzročijo različni genetski vzroki. V redkih primerih je genetska mutacija vzrok za ti. globozoospermijo, pri kateri  je glava semenčic okrogla, namesto ovalne oblike. 

 

Oligoastenoteratozoospermija ali sindrom OAT

Stanje, kjer so vsi parametri semena nenormalni – slaba gibljivost, slaba morfologija in nizko število semenčic. Je najpogostejši vzrok moške neplodnosti. Ločimo jo na blago, zmerno in hudo. Vzroki za sindrom OAT:

 nenormalna postavitev oz. pozicija mod
 
varikokela
 
kromosomske nepravilnosti
 
hormonske motnje
 
okužba
 
uživanje alkohola / uživanje drog

 

Nekrozoospermija

Je zelo redko stanje, kjer so vse semenčice mrtve. V primeru, da so semenčice negibljive, a žive, jih je mogoče uporabiti v OBMP postopkih in jih z metodo IVF-ICSI injicirati v posamezne jajčne celice. V nekaterih primerih je možno izvesti biopsijo mod in na ta način pridobiti sicer nezrele semenčice, ki pa jih je mogoče po zorenju v laboratoriju uporabiti v postopku IVF-ICSI. 

 

Azoospermija

Stanje, kjer v ejakulatu ni prisotnih semenčic (ali je prisotnih le nekaj). To je huda oblika moške neplodnosti. 

Najpogostejši vzroki za azoospermijo so: 

 genetske motnje (npr. Klinefelterjev sindrom)
 
prirojene nepravilnosti reproduktivnega trakta
 
obstrukcija (zapora oz. neprehodnost) semenskih poti; nekatere nezdravljene spolno prenosljive bolezni lahko povzročijo poškodbe tkiva in posledično ovire, zapore
 
posledica zdravljenja raka mod
 
hormonsko neravnovesje
 
huda spolna disfunkcija
 
okužba z mumpsom (in posledično vnetje mod), vendar so ti primeri redki.

 

Aspermija

Stanje, kjer ni ejakulata, ne semenčic. Moški lahko normalno doživlja orgazme, vendar ejakulata ni. Temu se včasih reče “suhi orgazem.”

Aspermija se lahko pojavi zaradi: 

 retrogradne ejakulacije
 
genetske motnje (npr. Klinefelterjev sindrom ali cistična fibroza)
 
prirojenih nepravilnosti reproduktivnega trakta
 
hormonskega neravnovesja
 
hude sladkorne bolezni
 
po zdravljenju raka mod ali
 
zaradi hude spolne disfunkcije.

Aspermija močno vpliva na plodnost moškega, vendar je še vedno mogoče, da ima tak moški biološkega otroka. V nekaterih primerih je vzroke aspermije mogoče zdraviti. Kadar to ni mogoče, se lahko z biopsijo mod pridobi semenčice. Te nezrele semenčice se nato lahko dozori v laboratoriju in se jih uporabi v postopku OBMP z izvedbo ICSI metode.

Če semenčice ni mogoče pridobiti iz mod ali so te neuporabne za oploditev jajčnih celic, je smiselno razmisliti o darovanem semenu.

 

Levkocitospermija

Stanje, kjer je v ejakulatu oz. semenski tekočini prisotno veliko število belih krvnih celic oz.  levkocitov. To je znano tudi kot piospermija.

Pri levkocitospermiji semenčice niso nujno nenormalne, vendar lahko visoka koncentracija levkocitov povzroči poškodbe semenčic in tako zmanjša plodno sposobnost moškega.

Visoko število levkocitov pogosto nakazuje na okužbo, v nekaterih primerih tudi na avtoimuno bolezen. 

FRAGMENTACIJA DNK

V približno 10 % normalnih spermiogramov je vzrok za nezmožnost zanositve ali ponavljajoče se spontane splave ti. FRAGMENTACIJA DNK oz. poškodba moškega genetskega materiala. Znano je, da je moška neplodnost povezana tudi s poškodbami genskega materiala. Večje kot je število semenčic s poškodovano DNK, manjša je verjetnost za zanositev. Naloga semenčic je varno prenašanje nosilca genetske informacije, DNK, do jajčeca. Bolj ko se veriga DNK razbije, težje je, da semenčica opravi svoje delo. Fragmentacija DNK se močno povečuje s starostjo moškega. Spontana splavnost pri žensk je povečana v primeru starejšega moškega partnerja in ni odvisna izključno od starosti ženske.

Na voljo so različne metode za oceno poškodbe DNK (indeks fragmentacije). To se opravi na posebno zahtevo s ti. FUNKCIONALNIM TESTOM SEMENČIC.

Kadar je slabša kakovost semena najverjetneje posledica povečanega oksidativnega stresa v semenski tekočini, se svetuje raba antioksidantov z dokazanim delovanjem na kakovost semena. To je smiselno pri:

 nepojasnjeni neplodnosti
 
varikokeli
 
fragmentaciji DNK oz. pri starejših pacientih
 
okužbah oz. zdravljenju le-teh
 
levkocitospermiji, ko levkociti sproščajo ogromne količine reaktivnih kisikovih spojin
 
povečanem stresu
 
faktorjih okolja, kot npr. pregrevanje mod in toksini (poklicna anamneza)
 
zloraba alkohola ali drog, tudi rekreativnih
 
rabi nekaterih zdravil
 
nezdravi prehrani
 
kajenju
 
postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

Prijava na novice