OBMP vodnik

Punkcija

Ugodnosti za člane:

biobanka 3
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)

Po zaključku stimulacije jajčnikov v postopku OBMP, 34-36 ur po »stop injekciji«, se izvede punkcija oz. aspiracija foliklov. Punkcija je minimalno invaziven, kratki poseg, s katerim se pridobi jajčne celice, ki so dozorele v foliklih. 

Kako poteka punkcija?

Poseg se izvede v operacijski sobi, ki je navadno povezana z laboratorijem, kamor se pridobljene jajčne celice takoj prenese, kasneje pa pregleda in oplodi. 

Ženska mora pred posegom povsem izprazniti mehur. Poseg se izvede na ginekološki mizi. Ginekolog najprej očisti zunanje spolovilo in nožnico, nekatere klinike pa za preprečevanje vnetij uporabijo še dezinfekcijsko sredstvo na osnovi joda. Sledi aplikacija lokalnega anestetika v nožnico

S pomočjo ultrazvoka si nato ginekolog ogleda oba jajčnika in maternico ter s tanko in dolgo iglo skozi vrh nožnice vstopi v posamezen jajčnik in aspirira oz. »posrka« vsebino čim večjega števila foliklov, skupaj s folikularno tekočino. Ta nato potuje po cevki do epruvete. Iz nje v laboratoriju embriologi izolirajo jajčne celice ter jih z uporabo različnih tehnik oplodijo s partnerjevim ali darovalčevim semenom.

Po posegu ženska v sobi za okrevanje odleži najmanj pol ure. Čas okrevanja je odvisen predvsem od vrste analgezije, ki je bila uporabljena, kot tudi od dolžine samega posega, števila punktiranih foliklov in drugih dejavnikov. V času okrevanja tudi izve, koliko jajčnih celic je bilo pridobljenih.

Vse ženske morajo po punkciji spiti zadosti tekočine in poskusiti urinirati, da se preveri zmožnost uriniranja in potrdi, da med posegom ni prišlo do poškodbe mehurja. 

Manjša krvavitev oz. krvavi izcedki so normalni in pričakovani, obilnejše krvavitve niso normalne. 

Ob odpustu ženska prejme nadaljnja navodila in informacije ter datum in uro za prenos zarodka oz. zarodkov.

Izbira analgezije

Četudi minimalen, je punkcija vseeno invaziven poseg, katerega ženske doživljajo zelo različno, zato je zelo pomembno, da so seznanjene z različnimi oblikami analgezije, ki so na razpolago.

Na klinikah pri nas so v uporabi:

  lokalna anestezija
 
intravenozna sedacija
 
splošna anestezija

Lokalna anestezija

Lokalna anestezija predstavlja odpravo čutnih zaznav na točno določenem delu telesa, z apliciranjem anestetika lokalno. Pri punkciji se navadno uporabi v kombinaciji z intramuskularnim ali peroralnim analgetikom in pomirjevalnim sredstvom.

Med posegom je pacientka ves čas pri zavesti, budna, bolečina je zmanjšana le lokalno.

Intravenozna sedacija

IV sedacija oz. nadzorovana anestezijska oskrba je vrsta anestezije, ki pacientko sprošča z intravenoznim dovajanjem sedativa. Za izvedbo IV sedacije mora ženska na poseg priti tešča, pomembno pa je, da je tudi povsem zdrava.

Med prejemanjem IV sedacije se pacientka počuti omotično, zelo utrujeno ali celo povsem zaspi. Občutek bolečine je bistveno zmanjšan ali celo povsem odsoten. 

Pacientka lahko ves čas samostojno diha, zato intubacija ni potrebna. Po zaključku posega se sedacijo enostavno prekine.

Splošna anestezija

Splošna anestezija je oblika začasne nezavesti. V splošno anestezijo se teščo in povsem zdravo pacientko uvede z intravenoznim (v žilo) apliciranjem anestetika ali z vdihavanjem mešanice kisika, zraka in hlapnega anestetika preko obrazne maske. 

V splošni anesteziji se pacientka ne zaveda okolice in ne čuti bolečine. Po prekinitvi oz. reverziji splošne anestezije postopoma pride k zavesti.

Vse oblike analgezije imajo prednosti in slabosti, pomembno pa je, da ženska s pomočjo ginekologa izbere tisto, ki je najbolj primerna zanjo.

Zapleti

Zapleti, ki se lahko pojavljajo ob/po punkciji in zahtevajo pozornost:

  obilnejša krvavitev iz nožnice
 
močna bolečina v trebuhu oz. medenici
 
omotičnost, vrtoglavica, slabost, bruhanje
 
mrzlica, vročina (nad 38°c)
 
razvoj hujšega sindroma ovarijske hiperstimulacije (OHSS)

Kateri so simptomi/znaki hujše oblike OHSS?

  trd, napet in povečan trebuh
 
nenadna pridobitev na telesni teži (1 kg v 24 urah)
 
izredno močna bolečina v predelu trebuha
 
vztrajna slabost in bruhanje
 
zastoj urina (zmanjšano uriniranje/nezmožnost uriniranja)
 
oteženo dihanje, občutek zasoplosti

Prijava na novice