moška neplodnost
vnetja
VNETJE REPRODUKTIVNEGA TRAKTA
Vnetje reproduktivnega trakta povzroča neplodnost v 7%. Do vnetja lahko pride kot posledica okužbe. Mikroorganizmi lahko vstopajo v urogenitalni trakt hematogeno (virus mumpsa, Mycobacteria) ali preko sečnice. Okužba lahko neposredno okvarja tkiva, lahko pa je kakovost semenčic zmanjšana zaradi neposrednega vpliva vnetnih mediatorjev in kisikovih prostih radikalov. Prav tako lahko pride do zapore izvodil. Nekatere bakterije zmanjšujejo gibljivost z neposredno vezavo na semenčico. Manj je znanega o delovanju različnih virusov.
Najpogostejše okužbe moškega urogentalnega trakta so:
Pri neplodnih moških je kronično vnetje bolj prisotno, velikokrat tudi asimptomatsko. Kronično vnetje se kaže z zmanjšano funkcijo, ki je odgovorna za pomanjkljivo izločanje mineralov, encimov in tekočin, potrebnih za optimalno delovanje in premikanje semenčic. Volumen semenske tekočine je lahko zmanjšan, spremenjena je viskoznost, pH in utekočinjenje, prav tako je spremenjena in zmanjšana funkcionalna kapaciteta semenčic. Te so upočasnjene, prisotna so lahko protitelesa IgG in IgA, ki povzročajo neplodnost pri moškem.
Prav tako okužba ali vnetje povečuje število levkocitov, ki sproščajo kisikove proste radikale. Ti spreminjajo lipidno sestavo membrane semenčice in zmanjšujejo akrosomsko reakcijo in sposobnost vezave na jajčno celico. Imajo tudi škodljivo delovanje na DNA semenčic.
Kadar je v ejakulatu > 106/ml levkocitov in > 104 CFU/ml bakterij, govorimo o levkocitotospermiji. Vnetje deluje neposredno na kakovost semenčic, saj levkociti sproščajo kiskovih prostih radikalov (ROS), ki poškodujejo semenčice. Osnova patogeneza je torej oksidativni stres, zaradi česar so včasih terapevtsko učinkoviti antioksidanti.
Dokazati, da je neplodnost posledica vnetja je težko. Diagnozo postavimo, kadar je pri moškem prisotna oligoasteno teratozoospermija (OAT) in vsaj še dva kriterija:
Za preprečitev kroničnih posledic vnetij moškega urogenitalnega trakta je potrebno hitro in dobro poznavanje bolezni in učinkovito zdravljenje.
Najustreznejše je etiološko zdravljenje glede na dokazanega povzročitelja v urinu, ejakulatu, izločku prostate ali brisu in izcedku iz sečnice.
Antibiotiki lahko prehodno vplivajo na spremenjene parametre v ejakulatu in zmanjšujejo sposobnost oploditve zaradi negativnega vpliva na spermatogenezo in funkcijo semenčic.
Sočasno diagnosticiranje in zdravljenje spolnih partnerjev je zelo pomembno zaradi preprečevanja širjenja spolno prenosljivih bolezni ter ponovitev in nastajanja kroničnih oblik bolezni tako pri ženskah kot pri moških.