ženska plodnost

oploditev

Ugodnosti za člane:

biobanka 3
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)

Oploditev se pri plodnem paru praviloma zgodi kot posledica nezaščitenega spolnega odnosa v času par dni pred ovulacijo. Izjemoma se lahko zgodi ob spolnem odnosu po ovulaciji. Pri paru z zmanjšano plodnostjo se lahko nekatere faze obide:
 
semenčice se lahko vnese s postopkom, imenovanim umetna inseminacija, in oploditev se še vedno zgodi znotraj telesa (znotrajtelesna oploditev)
 
eno ali več jajčec (več jih pridobimo s hormonskim spodbujanjem jajčnikov) in semenčice združimo zunaj telesa (zunajtelesna oz. »umetna« oploditev) in nastali zarodek vnesemo neposredno v maternico 3-5 dan po oploditvi  

Faze oploditve:

 Kapacitacija semenčic: Sveže ejakulirano seme oz. sperma ni sposobna oz. je slabo sposobna oploditve. Seme mora opraviti kapacitacijo v ženskem reproduktivnem traktu več ur. Pri tem se poveča gibljivost in se pripravi na akrosomsko reakcijo, ki je encimsko prodiranje trde membrane jajčeca. 

Oploditev se po naravni poti zgodi v ampularnem delu jajcevoda. To je del blizu jajčnika. Tja semenčice priplavajo kake pol ure po izlivu. Čeprav je v semenu na milijone semenčic, jih do jajčeca priplava nekaj sto in le ena oplodi jajčece. Zato je tako pomembno, da je seme kakovostno. To ne pomeni le, da so semenčice žive, ampak morajo biti normalne, v smeri gibljive, mora jih biti dovolj in morajo biti sposobne najti jajčno celico in se nanjo vezati. Semenčice morajo biti torej »kapacitirane«.

Kapacitirano semenčico privlači progesteron, ki ga izločajo kumulusne celice, ki obdajajo jajčece. Progesteron se veže na CatSper receptor na membrani semenčice, kar sproži vdor kalcija v celico, to pa povzroči hiperaktivno gibanje. Semenčice še bolj intenzivno plavajo in sicer v smeri proti višji koncentraciji progesterona, kar jih vodi do jajčne celice.  

 Semenčice prepoznajo in se vežejo na ti. Corono radiato na jajčni celici. To je ovoj iz  celic granuloze, ki so okrog jajčne celice oblikovane kot žarkasta korona. Po vezavi nanjo semenčica doseže cono pellucido oz. steklasto cono, ki je necelični ovoj jajčne celice sestavljen iz glikoproteinov. Posebna molekula na površini glave semenčice se veže na glikoprotein ZP3. Ta vezava sproži akrosom da poči, sprosti encime, ki pomagajo semenčici prebiti se skozi želatinasti ovoj jajčeca. Nekatere semenčice porabijo svoj akrosom prezgodaj na površini jajčne celice, kar olajša prodor drugim semenčicam. 

 Cona privlačnosti in perivitelinski ovoj: Kjer je semenčica tik pred prebojem, se rumenjak (ooplazma) izboči v stožčasto tvorbo, ki se imenuje cona privlačnosti. Ko semenčica vstopi, se periferni del rumenjaka spremeni v membrano, perivitelinsko ovojnico, ki preprečuje prehod drugim semenčicam. Nastane kortikalna reakcija, ki poskrbi, da se dvigne perivitelinska ovojnica okrog jajčne celice. To preprečuje oploditev jajčeca z več kot eno semenčico. Kortikalna reakcija in akrosomska reakcija sta bistvena za zagotovitev, da bo jajčece oplodila samo ena semenčica.

 Ko semenčica vstopi v citoplazmo jajčeca se rep in glava ločita. Jajčece je sedaj podvrženo drugi meiotični delitvi, ki tvori haploidno jajčece in sprosti polarno telo. Jedro semenčice se nato zlije z jajčecem, kar omogoči združitev njihovega genskega materiala. Rep in mitohondriji semenčice se degenerirata. Zato so vsi mitohondriji pri ljudeh materinskega izvora. Kljub temu se v zarodek prenese precejšnja količina RNK iz semenčice, kar verjetno vpliva na razvoj zarodka in fenotip potomcev.

 Jedri moškega in ženske se selita proti središču jajčeca in hitro podvojijo svojo DNK, da pripravijo zigoto na prvo mitotično delitev. Potuje običajno 23 kromosomov iz semenčice (polovica jih nosi kromosom X in druga polovica kromosom Y) in 23 kromosomov iz jajčnih celic. Membrane se raztapljajo in med kromosomi moškega in ženske ni več ovir. Kromosomi obeh partnerjev se zlijejo oz. premešajo. Združita se torej jedri moške in ženske spolne celice v zigoto oz. zarodek, ki je novi organizem.

 Med raztapljanjem membran nastane mitotično vreteno. Vreteno vleče kromatide proti centriolam in celica se deli. Vsaka celica ima en set vseh kromatid, ki so bile podvojene v prejšnjem stadiju. Tako so genetsko identične. Delitve se nadaljujejo.

 Po 3 dneh delitev ima zigota navadno 16-32 celic. Skupek celic spominja na murvo, zato se imenuje morula

 Iz morule se razvije blastocista, ki ima votlino (blastocel), napolnjeno s tekočino. Blastocisto tvorita dva dela, notranja skupina celic in zunanji ovoj ali trofoblast (del bodoče posteljice). Proces izločanja tekočine se imenuje kavitacija. Notranjo skupino celic delimo na dva dela, epiblast in hipoblast. Nekateri imenujejo notranjo skupino celic embrioblast, vendar dejansko se zarodek razvije le iz epiblasta. Blastocista ostane v ampularnem delu jajcevoda 3 dni, nato potuje 8 ur do istmičnega dela maternice. Prehod med jajcevodom in maternico se sprosti pod vplivom hormona progesterona in blastocista se proti koncu 1. tedna razvoja (6. do 8. dan) ugnezdi na sredino zadnje stene maternice. Mesto ugnezdenja blastociste v maternico je opazno in ga imenujemo koagulacijski čep. Pri ugnezdenju blastociste v sluznico (endometrij) maternice je možna krvavitev – lažna menstruacija.

 Zigoto in kasneje morulo ter blastocisto še vedno obdaja zona pelucida. Celice trofoblasta izločajo encime, ki jo postopoma razgrajujejo, kar omogoči ugnezdenje blastociste v sluznico maternice. Za uspešno ugnezdenje je potrebno usklajeno delovanje zarodka in sluznice maternice. Epitelijske celice sluznice in celice trofoblasta začnejo tvoriti adhezijske (pritrditvene) molekule, ki omogočijo povezavo med blastocisto in sluznico. 

 Sledi prodiranje blastociste v sluznico. Celice trofoblasta se ob notranji skupini celic združijo in tvorijo večjedrne celice sinciciotrofoblasta. Celice sinciciotrofoblasta so zelo invazivne, hitro prodirajo v sluznico in postopoma popolnoma obdajo zarodek (sredi 2. tedna razvoja). 10. do 12. dan razvoja je zarodek popolnoma ugnezden. 

Zarodek ali embrij je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici. Kasneje so posamezni organi že izoblikovani in govorimo o plodu.