Še posebej pri ženski pa življenjski slog vpliva tudi na zdravje bodočega, še nerojenega otroka. Način, na katerega živimo, je popolnoma v naših rokah, zato tudi faktorji plodnosti, na katere lahko vplivamo sami. 

1. Starost

Vpliv starosti na plodnost je obravnavana v ločenem poglavju, saj nanjo ne moremo vplivati. Vplivamo pa lahko s poznavanjem vpliva staranja na žensko plodnost in pravočasnega odločanja za družino. Poznano je, da:

  Višja starost je negativno povezana s časom, potrebnim za zanositev (možnosti pri 30. letih so ocenjene na 71 %, po 36 letu pa na 41 %.
  V starosti je večja spontana splavnost, na kar v največji meri vpliva povečano tveganje za kromosomske nepravilnosti zarodka (po 35 letu že 45,7 %).
  Možnost zapletov v nosečnosti in pri porodu je večja.
  Plodnost močno pade po 35-39 letu. Perimenopavzno obdobje se prične 6-10 let pred menopavzo. V tem obdobju je plodnost že močno zmanjšana, čeprav so menstruacije še prisotne in redne. 

2. Prehrana

Prehrana lahko pri ženski vpliva predvsem na ovulacijo. V sodobnem svetu je pogosto izločanje ogljikovih hidratov iz prehrane. Ugotovili so, da zamenjava ogljikovih hidratov za druga živila povzroči:

 Zamenjava za meso 32 % poveča možnost za ovarijsko neplodnost, še posebej če gre za piščanca ali purana.
 Zamenjava za trans-maščobe za 73 % poveča tveganje za nepravilne ovulacije
 Zamenjava za zelenjavo ima protektivni učinek.

Boljšo napovedno vrednost za plodnost imajo ženske, ki v prehrani:
 uporabljajo več mononasičenih maščob in se izogibajo trans maščobam, ki jih najdemo v predelani, industrijski hrani.
 uživajo več beljakovin rastlinskega kot živalskega izvora.
 uporabljajo raje polnomastne mlečne izdelke kot izdelke z nizko vsebnostjo maščob.
 uživajo živila z nižjo glikemično obremenitvijo.
 uživajo kakovostna prehranska dopolnila z železom in multivitamini v primerjavi s tistimi, ki ne.  

Strokovnjaki za neplodnost svetujejo uporabo izdelkov iz zanesljivih virov in takih, ki imajo dokazilo o delovanju izdelka. Gre za klinično preskušanje na kliničnih ustanovah (bolnišnicah), kar pomeni nadzor neodvisnih strokovnjakov, zdravnikov. Kadar je izdelek deklariran za izboljšanje plodnosti, mora ponuditi dokazilo o vplivu na zanositev in povečanje stopnje zanositve. V kolikor tega ni, pacienti z rabo neustreznih dopolnil lahko izgubljajo dragoceni čas, saj plodnost ženske z leti pada. 

2. Gibanje in telesna teža

Fizična aktivnost ima pozitivni vpliv na plodnost žensk predvsem v povezavi z zmanjšanjem prekomerne telesne teže. Prekomerna fizična aktivnost pa lahko negativno vpliva na delovanje hipotalamusa in povzroči spremembe v izločanju gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH), kar lahko vodi v izostanke menstruacije, posebej pri ženskih profesionalnih športnicah. Ženske v OBMP postopkih, ki tedensko intenzivno vadijo več kot 4 ure, so imele 40 % manjše možnosti za živo rojenega otroka, več odpovedi ciklusov in več težav pri ugnezditvi zarodka.

3. Kajenje

Cigaretni dim vsebuje več kot 4.000 kemikalij in je povezan s številnimi zdravstvenimi zapleti kot so srčno-žilne bolezni. Približno 30 % žensk v rodni dobi je kadilk in ugotovljeno je, da imajo kadilke večje tveganje za neplodnost v primerjavi z nekadilkami. Ocenjuje se, da je poglaviten vpliv na delovanje jajčnikov oz. zmanjšano zalogo jajčnikov, najverjetneje preko vpliva na delovanje hormonov. Ženske, ki skadijo več kot 10 cigaret dnevno, imajo 30-35 % višje FSH vrednosti. Ženske, ki skadijo več kot 20 cigaret dnevno, pa tudi zmanjšan nivo progesterona v lutealni fazi ciklusa. Zato je pri kadilkah opaziti več motenj endokrinega sistema  z motnjami v menstrualnem ciklusu.

Prav tako so zabeležili vpliv na jajcevode in maternico. Kemikalije v cigaretnem dimu lahko vplivajo na privzem jajčec ter na transport zarodkov po jajcevodu, zato je pri kadilkah opaziti več izvenmaterničnih nosečnosti.

Prav tako se škodljive kemikalije nahajajo v maternici, saj je bilo »škodljivo maternično okolje« vzrok zmanjšani stopnji zanositve tudi pri ženskah, ki so prejele darovano jajčno celico.  

Fizična aktivnost ima pozitivni vpliv na plodnost žensk predvsem v povezavi z zmanjšanjem prekomerne telesne teže. Prekomerna fizična aktivnost pa lahko negativno vpliva na delovanje hipotalamusa in povzroči spremembe v izločanju gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH), kar lahko vodi v izostanke menstruacije, posebej pri ženskih profesionalnih športnicah. Ženske v OBMP postopkih, ki tedensko intenzivno vadijo več kot 4 ure, so imele 40 % manjše možnosti za živo rojenega otroka, več odpovedi ciklusov in več težav pri ugnezditvi zarodka.

4. Alkohol in druge droge

Pri ženskah, ki pijejo veliko alkohola, je veliko več neplodnosti kot pri zmernih uživalkah. Vendar je težko ovrednotiti, koliko in kakšnega alkohola je preveč. Alkohol vpliva na hormonsko ravnotežje, predvsem dviga vrednosti estrogena, kar znižuje vrednosti folikel-stimulirajočega hormona (FSH) in zavira folikulogenezo in ovulacijo.

Prav tako kvarno delujejo rekreativne droge. Kanabinoidi iz marihuane se vežejo na receptorje, ki se nahajajo v maternici. Pri uporabnicah so zaznali vpliv na hormonski sistem, predvsem na vrednosti luteinizirajočega hormona (LH). Negativno vpliva tudi na gibanje zarodka skozi jajcevode ter razvoj posteljice in razvoj zarodka v nosečnosti.

Kokain negativno vpliva na odziv jajčnikov na gonadotropine. Pri rabi med nosečnostjo se pojavlja tudi več težav s posteljico. 

5. Kofein

Prekomerno uživanje kofeina pomembno podaljša čas do zanositve, poveča spontano splavnost in mrtvorojenost otrok. Ugotovili so, da splavnost ni povezana s porastom genetskih nepravilnosti. Videti je, da gre za ozko okno, pri katerem ima kofein negativne učinke. Razlike se pojavijo že pri količini nad 200 mg dnevno. Ženske, ki pijejo 4-7 skodelic dnevno, beležijo 80 % dvig primerov mrtvorojenih otrok, medtem ko je pri ženskah z več kot 8 skodelicami na dan ta dvig že 300 %.

6. Onesnaženost zraka in težke kovine

Pri moških je negativen vpliv onesnaževalcev bistven bolj raziskan, saj so moške spolne celice bolj dosegljive za raziskave. Znan je negativen vpliv na parametre klasičnega spermiograma in DNK fragmentacijo. Pri ženskah vpliv onesnaženega zraka seže na prezgodnja rojstva otrok, spontano splavnost, mrtvorojene otroke, na zarodkih so pogosto opazili malformacije. Svinec negativno deluje na hipotalamo-hipofizno povezavo, kar negativno vpliva na hormonsko ravnotežje. Nekatere kemikalije so lahko motilci hormonskega sistema, ker imajo podobno zgradbo kot spolni hormoni.

7. Kontracepcija in reden obisk ginekologa

Uporaba kontraceptivov pozitivno vpliva na plodnost. Uporaba kondoma preprečuje prenos spolno prenosljivih bolezni. Ugotovljeno je tudi, da je v skupini neplodnih žensk manjša raba oralnih kontraceptivov v primerjavi s plodnimi ženskami. Potrjeno je celo, da kontraceptivi lahko zmanjšajo čas, potreben za zanositev.Imajo pa tudi ugoden učinek na pojav endometrioze in medenične vnetne bolezni.

Znano je, da moški neradi obiskujejo zdravnika. Še posebej je to izrazito pri motnjah ali boleznih, ki so vezane na reproduktivni sistem. 

Za ženske je izrazitega pomena redno obiskovanje ginekologa. Redni pap-test je pozitivno povezan z boljšo plodnostjo, saj gre za redni pregled na morebitne spolno prenosljive bolezni in boljši dostop do informacij.  

8. Stres

Močan ali dolgotrajen stres lahko negativno vpliva na zmožnost zanositve. Stres zviša vrednosti kortizola in zniža vrednosti gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH). GnRH je izrednega pomena, saj stimulira proizvodnjo spolnih hormonov, ki uravnavajo menstrualni ciklus.