ženska neplodnost

miomi

Ugodnosti za člane:

Slider

Kaj so miomi?

Nerakava, benigna tvorba oz. tumor, ki raste v mišičnem tkivu maternice. Druga imena zanje so tudi leiomiomi oz. fibroidi. Navadno so okroglih oblik, različnih velikosti. Prisotni so pri približno 20% žensk v rodni dobi. 

Kako se ga odkrije?

V veliko primerih se ženske miomov ne zavedajo in jih ne zaznajo, saj pogosto ne povzročajo težav ali opaznih simptomov. 

Navadno se jih odkrije z ultrazvočnim pregledom maternične votline, drugi načini diagnosticiranja pa so še magnetna resonanca, histerosonografija, histerosalpingografija in histeroskopija.

Katere vrste miomov poznamo?

 pecljati miomi (maternice se držijo s steblu oz. peclju podobno strukturo, rastejo iz zunanje ali notranje strani maternice)
 
intramuralni miomi (rastejo v steni maternice)
 
submukozni miomi (rastejo proti maternični votlini, z notranje strani maternice)
 
subserozni miomi (rasejo proti medenici, z zunanje strani maternice)
 
miomi mešane rasti (npr. pecljat subserozni miom)

Kateri so simptomi miomov?

 težave v menstrualnem ciklusu (abnormalna menstrualna krvavitev – neredna, vmesna oz. med-ciklična krvavitev, zelo močna, zelo boleča krvavitev)
 
bolečine v predelu maternice
 
občutek tiščanja na vodo
 
zaprtost, boleče in težavno odvajanje blata, prebavne težave
 
bolečine, neprijeten občutek med spolnimi odnosi

Kako miomi vplivajo na plodnost, zanositev?

Vsi miomi nimajo vpliva na plodnost oz. sposobnost zanositve. Na zanositev vplivajo predvsem submukozni miomi, ki se nahajajo v maternični votlini in pa zelo veliki intramuralni miomi (>6 cm premera), ki rastejo v steni maternice.

Miomi na plodno sposobnost oz. zanositev negativno vplivajo:
 
ko zaradi njih pride do preoblikovanja materničnega vratu, kar lahko zmanjša ali povsem onemogoči prehod semenčicam
 
ko zaradi njih pride do preoblikovanja celotne maternice, s tem pa se spremeni tudi gibanje semenčic in/ali zarodka (zmanjšana možnost, da pride do oploditve ali ugnezditve zarodka)
 
ko se miomi nahajajo ravno pred vhodom v jajcevode in tako zapirajo pot semenčicam
 
ko je zaradi njih zmanjšana prekrvavitev maternične votline, s tem pa tudi zmanjšana sposobnost maternice, da sprejme zarodek oz. da se zarodek lahko uspešno ugnezdi 

Kako miomi vplivajo na nosečnost?

Največja nevarnost, ki jo miomi predstavljajo za nosečnost, je možnost spontanega splava ali možnost prezgodnjega poroda. Pogosto se mora nosečnost zaključiti s carskim rezom.

A, kot je bilo že omenjeno, največ težav navadno ustvarijo veliki miomi oz. miomi, ki se nahajajo na neugodnih lokacijah znotraj maternice. V kolikor miomi v nosečnosti rastejo, se rast navadno ustavi okoli 12. tedna.

Farmakološko zdravljenje miomov

Agonisti GnRH (agonisti gonadotropin-sproščujočega hormona) – blokirajo oz. zavirajo tvorbo estrogena in progesterona in žensko začasno dajo v stanje, podobno menopavzi. Miomi prenehajo rasti oz. se skrčijo. Primer zdravila je recimo Diphereline (triptorelin).

Selektivni modulatorji progesteronskega receptorja – spreminjajo delovanje hormona progesterona. Namenjeni so predoperativnemu zdravljenju zmernih do hudih težav. Primer zdravila je Esmya (ulipristal acetat). 

IUD – maternični vložek s progestinom. Ne zmanjša ali odstrani miomov, a pomaga pri močnih krvavitvah in drugih povezanih simptomih miomov. Primer takšnega vložka je na primer Mirena (levonorgestrel).

Kontracepcijske tablete – uporaba in delovanje je podobno materničnemu vložku s progestinom. Tablete so namenjene simptomatskemu zdravljenju in ne bodo odstranile miomov ali povzročile njihovo krčenje. Primer takšnih tablet so na primer Sibilla (dienogest in etinilestradiol).

Zdravljenjem miomov z neinvazivnimi posegi

Neinvazivno se miome lahko odstrani z MRgFUS – ultrazvočna operacija, vodena z magnetno resonanco. Miome se uniči z usmerjenim visokofrekvenčnim ultrazvočnim žarkom. 

Zdravljenje miomov z minimalno invazivnimi posegi

UAE – embolizacija arterije maternice, kjer se žilo, ki oskrbuje miom, zamaši, posledično pa se miom skrči.

Radiofrekventna ablacija (mioliza) – med laparoskopsko operacijo se v posamezen miom preko majhnih iglic spusti električni sunek, ki povzroči, da se žile skrčijo, zaprejo. Posledično se skrči tudi miom oz. preneha rasti. Poseg se izvede le pri ženskah, ki ne želijo več zanositi, saj lahko negativno vpliva na plodno sposobnost.

Laparoskopska ali robotska miomektomija – odstranitev miomov skozi trebuh. Inštrumente se uvede skozi več majhnih zarez (navadno 3) v trebuhu. Včasih se za zahtevnejše posege uporabi robota. Po navadi se kirurgi za laparoskopsko metodo odločijo v primeru miomov, ki se nahajajo v steni maternice oz. razraščajo navzven.

Histeroskopska miomektomija – odstranitev oz. resekcija mioma skozi nožnico. Ta poseg se navadno izvede v primeru submukoznih miomov (miomov, ki se nahajajo v maternični votlini).

Ablacija endometrija – histeroskopski poseg, kjer se sluznico maternice, skupaj z morebitnimi miomi, ki rastejo v maternični votlini, povsem odstrani oz. uniči s posebnim inštrumentom. Inštrument lahko za odstranjevanje uporabi vročino, mikrovalove, električni tok ali vročo vodo.  Ablacija endometrija ni primerna metoda odstranjevanja miomov za ženske, ki želijo zanositi.

Zdravljenje miomov z zahtevnejšimi operativnimi posegi

Abdominalna miomektomija – izvede se, kadar je miomov več, so globoki, različnih, predvsem pa večjih velikosti in je prisotno večje tveganje za zaplete. Pri abdominalni miomektomiji se naredita dva reza, in sicer en v trebuhu, en pa v maternici – na ta način se izboljša dostop in olajša izvedbo posega ter minimizira možnosti za razvoj komplikacij. Razvoj zabrazgotinjenega tkiva po takem posegu lahko vpliva na zmožnost zanositve.

Histerektomija – odstranitev celotne maternice. Poseg se lahko izvede le pri ženskah, ki ne želijo več zanositi. Zanj se zdravniki oz. kirurgi odločijo, če je miomov res veliko, če se ves čas ponavljajo ali če so izredno veliki.

Pri posegih, kjer se maternice ne odstrani (torej pri vseh posegih razen histerektomije), vedno obstaja možnost, da se miomi ponovijo oz. zrastejo novi.

Vsaka odstranitev mioma, vsak večji poseg na maternici, maternico naredi bolj podvrženo natrganinam, raztrganinam v nosečnosti oz. nadaljnjih nosečnostih, zato trenutne smernice govorijo v prid nadziranju, spremljanju razvoja in rasti miomov ter odstranjevanje le tistih miomov, za katere se presodi, da predstavljajo ali bodo predstavljali, veliko tveganje.