OBMP
ivf-FET
Ugodnosti za člane:
Kaj predstavlja kratica FET?
FET (ang. frozen embryo transfer) je OBMP postopek, pri katerem se predhodno zamrznjeni zarodek odmrzne in prenese v (ustrezno pripravljeno) maternico.
Zamrznjeni zarodek, pogovorno tudi »zamrznjenček« ali »pingvinček«, je izraz za t.i. nadštevilne zarodke, ki se med svežim IVF postopkom ne prenesejo in so primerni za krioprezervacijo oz. zamrzovanje.
Za zamrzovanje se izbere le najkakovostnejše zarodke, navadno le tiste, ki se razvijejo do stopnje blastociste (5 oz. 6 dni stari zarodki). Zelo redko se zamrzne zarodke v nižji stopnji razvoja.
Včasih se je zarodke zamrzovalo počasi, kar je pripeljalo do večih poškodb in nižje stopnje preživetja ob odmrzovanju. Danes se to naredi s procesom, imenovanim vitrifikacija. Zarodke se izredno hitro zamrzne v tekočem dušiku pri temperaturi -196°C.
Zarodke se hrani v slamicah oz. tulcih, po največ dva zarodka skupaj. Hrani se jih za dobo 5 let. Po preteku 5. let ima par pravico zaprositi za podaljšanje te dobe.
Kdaj oz. zakaj se izvede prenos zamrznjenih zarodkov?
Ko je prenos svežega zarodka tekom IVF postopka neuspešen – če paru ostanejo nadštevilni zarodki, ki se jih zamrzne, v prihodnjih postopkih prenašajo le te, v ponovni sveži IVF postopek (kjer se spet izvede punkcija), pa vstopita šele, ko se porabijo vsi zamrznjeni zarodki.
Ko si par zaželi drugega oz. nadaljnjih otrok in so jima iz preteklih IVF postopkov ostali zamrznjeni zarodki.
Ko se pri ženski tekom svežega IVF postopka razvije kakšno akutno obolenje.
Ko se pri ženski tekom svežega IVF postopka razvije hujša oblika sindroma ovarijske hiperstimulacije (OHSS) in bi morebitna nosečnost ogrožala njeno zdravje.
Ko se tekom svežega IVF postopka v maternici odkrije nepravilnost, ki bi negativno vplivala na zanositev in/ali nosečnost (npr. pojav polipa/polipov, povečana rast mioma, tvorba novega mioma, vnetja, ipd.).
Kadar sluznica maternice ne doseže zadovoljive debeline (7 mm in več) in je verjetnost za uspeh – zanositev, bistveno poslabšana.
V primeru, ko se par odloči za predimplantacijsko genetsko diagnostiko (PGD).
V primeru, da par prejme darovan zarodek (postopek omogočen v tujih klinikah).
Kako se zamrznjen zarodek prenese?
Sam prenos poteka povsem enako kot prenos svežega zarodka, vendar se načini priprave ženske oz. maternice na sprejem zarodka razlikujejo od protokolov, uporabljenih v svežih postopkih IVF.
Pri nas klinike zamrznjene zarodke prenašajo na sledeče načine:
V spontanem ciklusu ženske pri ženskah z rednimi ciklusi. Spremlja se nastop ovulacije, navadno s kombinacijo urinskih ovulacijskih testov (LH testov) in ultrazvočnih pregledov, kjer se spremlja rast vodilnega folikla. Ko je ovulacija potrjena, se določi datum za prenos zarodka – navadno 5 dni po nastopu ovulacije oz. kolikor je bil star zarodek ob zamrzovanju.
2.
Z estrogensko terapijo (Estrofem) pri ženskah z nerednimi ciklusi ali brez menstruacije. Cilj je zadebelitev maternične sluznice in vzpostavitev ugodnih pogojev za ugnezditev zarodka. Prenos zarodka se opravi 7 dni po tem, ko sluznica doseže optimalno debelino (vsaj 7 mm). V primeru, da sluznica ne pridobiva na debelini po pričakovanjih, se s terapijo vztraja dalj časa, poveča odmerek ali pa se postopek celo prekine.
3.
Z minimalno stimulacijo jajčnikov – v takem protokolu se lahko uporabi peroralno zdravilo kot je Femara ali pa nizke odmerke gonadotropinov v obliki podkožnih injekcij, kot je na primer Gonal F. Cilj je spodbuditi rast folikla oz. foliklov in na koncu sprožiti ovulacijo s stop injekcijo. Po stop injekciji se določi datum za prenos zarodka – navadno 6-7 dni kasneje.
Prenašanje zarodkov v spontanem ciklusu ženske je torej primerno le za ženske z rednimi ovulacijami oz. rednimi menstrualnimi ciklusi, brez hormonskih neravnovesij ali drugih težav.
V protokolih, kjer se zamrznjene zarodke prenaša s pomočjo Estrofema ali Femare oz. gonadotropinov, se malo pred prenosom oz. ob prenosu vključi še progesteronska podporna terapija.