ženska neplodnost

ENDOMETRIOZA

Ugodnosti za člane:

biobanka 3
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)
PROFERTIL (1)

Kaj je endometrioza?

Endometrioza je pojav tkiva z značilnostmi endometrija (sluznice maternice) zunaj maternične votline. Tako kot v maternici je tudi tkivo endometrioze podvrženo hormonskim spremembam, zato se tudi zunaj nje odebeli, odlušči, zakrvavi, vendar ne more odtekati. To povzroča zarastline, izrastke, lezije, ciste in lokalna vnetja, ki lahko povzročajo močne bolečine, ki imajo negativen vpliv ne le na plodnost ženske, temveč tudi na kvaliteto njenega življenja. V primeru cist obstaja nevarnost, da te počijo in pride do razsoja celic po drugih organih.

Kaj povzroča endometriozo?

Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezenKljub številnim teorijam etiologija endometrioze v veliki meri še ni pojasnjena. Poleg genetskih in imunoloških dejavnikov igrajo vlogo v nastanku endometrioze tudi dejavniki tveganja iz okolja, med katerimi se najpogosteje omenja dioksin. Ženske imajo večje tveganje za razvoj obolenja, če je endometrioza prisotna v družini. 


Kateri so znaki in simptomi endometrioze?

Nekatere ženske doživljajo veliko znakov in simptomov endometrioze, medtem ko nekatere ne občutijo nobenega.


Najbolj pogosti znaki/simptomi:

 močna bolečina v medenici med menstruacijo
 
izredno boleči krči
 
hude bolečine v križu/hrbtu
 
boleče odvajanje vode in blata
 
močne menstrualne krvavitve (tudi daljše od 7 dni) ali vmesne krvavitve
 
bolečine v medenici med spolnim odnosom in do 48 ur po njem (disparevnija)


Drugi simptomi, ki jih lahko doživljajo ženske z endometriozo:

 močna razdražljivost pred menstruacijo oz. hujša oblika pred-menstrualnega sindroma (PMS)
 
napihnjenost, napet trebuh
 
pri endometriozi črevesja menjava driske in zaprtosti, kri v blatu med menstruacijo
 
pri endometriozi sečil boleče in/ali pogosto uriniranje, med menstruacijo lahko celo kri v urinu
 
utrujenost, slabost


Za endometriozo trpi več kot 176 milijonov žensk po celem svetu oz. vsaka 10. ženska.

V Sloveniji ni bila narejena še nobena epidemiološka raziskava, zato je pogostost ocenjena na podlagi strokovnih epidemioloških raziskav v razvitem svetu, s katerim se primerjamo, in predstavlja med 30.000 in 40.000 žensk.

Diagnosticiranje endometrioze

Ženske z endometriozo lahko čakajo leta, preden se jim končno postavi diagnoza. Velik del te problematike je dejstvo, da se simptome, znake, občutke žensk, ne obravnava dovolj resno in se jih smatra za normalne, običajne, pričakovane.

Drugi del težave pri diagnosticiranju pa predstavlja sam postopek diagnosticiranja – namreč, če endometrioza ne povzroči endometriomov na jajčnikih, ki so opazni z ultrazvočno preiskavo, je diagnozo mogoče postaviti le z laparoskopijo, ki pa je invazivni poseg in ni del rutinskih preiskav.

Klasificiranje endometrioze

Glede na količino razrastlega tkiva in lokacijo oz. razširjenost, endometriozo razvrstimo v 4 kategorije oz. stopnje (klasifikacija R-AFS):

I. stopnja: minimalna endometrioza
II. stopnja: blaga endometrioza
III. stopnja: zmerna endometrioza
IV. stopnja: huda endometrioza

Poznamo tri različne oblike endometrioze, ki pa se lahko pojavijo tudi hkrati.

 Peritonealna endometrioza se pojavlja v različnih oblikah (črnih, rdečih in neobarvanih lezijah) po peritoneju, serozi in površini jajčnika, v Douglasovem prostoru (med maternico in črevesjem), v jajčnikovi kotanji in v sakrouterinih vezeh. Po klasifikaciji R-AFS jo opredelimo kot minimalno in blago.
 
Endometrioza jajčnika – o njej govorimo takrat, kadar se v obliki cist, napolnjenih z gosto rjavo tekočino (imenujemo jih tudi čokoladne ciste), pojavi v jajčniku. Po klasifikaciji R-AFS jo glede na obsežnost opredelimo kot endometriozo II., III. ali IV. stopnje.
 
Globoka infiltrativna endometrioza (GIE) pa se pojavlja v obliki vozličev, ki se vraščajo globoko pod potrebušnico (več kot 5 mm v retroperitonealni prostor) – ta oblika lahko prizadene vse organe v mali medenici, vključno s črevesjem, mehurjem in sečevodi.

Stopnja endometrioze ne odraža stopnje bolečine oz. količine in intenzivnosti simptomov, ki jih ženska doživlja – tako lahko ženska s I. stopnjo hudo trpi in ženska s IV. stopnjo sploh ne ve, da obolenje ima.


Endometrioza in neplodnost

Čeprav ocenjujejo, da prizadene 10–15 % žensk v rodnem obdobju, je endometrioza precej pogostejša pri neplodnih bolnicah, in sicer 20‒50 %. Endometrioza vpliva na plodno sposobnost ženske na različne načine:

 vnetno, neugodno okolje lahko negativno vpliva na kvaliteto jajčne celice (vnetni procesi in ciste na jajčnikih, neugodno hormonsko okolje)
 
zabrazgotinjeno tkivo zmanjša ali povsem onemogoči prehodnost jajcevodov in tako oteži oz. prepreči semenčicam dostop do jajčne celice
 
v kolikor do oploditve vseeno pride, obstaja velika verjetnost za izvenmaternično nosečnost
 
zabrazgotinjeno tkivo lahko preprečuje ugnezditev zarodka v maternici
 
adhezije znotraj medenice, lahko povzročijo napačno, nefiziološko postavitev reproduktivnih organov in onemogočijo ali oslabijo njihovo delovanje

Zdravljenje endometrioze

Za endometriozo ne poznamo zdravila, vendar se obolenje lahko nadzoruje, predvsem pa se lahko nadzoruje, lajša in zmanjšuje simptome in/ali negativen vpliv na plodnost ter kvaliteto življenja.


Lajšanje bolečine

Za lajšanje bolečine pri endometriozi se priporočajo nesteroidna protivnetna zdravila, ki pa imajo omejeno delovanje. Pomembno je, da ženska preizkusi različne učinkovine in na ta način ugotovi, katera ji najbolj ustreza.

Priporočljivo je, da ženska poseže tudi po nemedikamentoznem lajšanju bolečin, kot so topli obkladki, tople kopeli, uživanje toplih napitkov. Mnogim lahko izredno pomagajo fizioterapija, TENS in akupunktura.


Hormonsko zdravljenje

 kombinirane kontracepcijske tablete
 
GnRH agonisti (npr. Suprefact)
 
progestini, progestageni (npr. Mirena vložek, Visanne)
 
inhibitorji aromataze (npr. Epsisolde)
 
derivati testosterona oz. gestrigeni (npr. Danazol, Gestrinon)


Kirurško zdravljenje

Pri hudi obliki endometrioze je včasih nujno potrebno operativno zdravljenje, s katerim se odstranijo žarišča, brazgotine, zarastline, adhezije, včasih tudi deli reproduktivnih organov ali celo drugih organov v medenici in spodnjem delu trebuha.

Najpogosteje se med laparoskopsko operacijo izvede laserska vaporizacija (izparevanje), bipolarna koagulacija (električno zažiganje) in/ali izrez žarišč.

Endometriome na jajčnikih najpogosteje odstranjujo z enukleacijo (izluščenjem), pogosto pa tudi z laparoskopsko aspiracijo (posrkanjem) ter fenestracijo in ablacijo (laserska, električna, termična odstranitev tkiva).

 

Naravni vidiki lajšanja težav z endometriozo

Nekateri strokovnjaki verjamejo, da endometriozo povzroča hormonska motnja. Teorija predpostavlja, da ženske z endometriozo proizvajajo nepravilne (nezadostne ali pretirane) količine estrogena in/ali progesterona. Drugi domnevajo, da lahko endometriozo povzroči nepravilno delovanje jeter. Jetra morebiti ne razgradijo aktivnega estrogena, kar v telesu ustvarja estrogensko dominanco in povzroči pomanjkanje progesterona. Zaradi tega kot naravni pristop predlagajo terapijo, ki spodbuja normalno delovanje jeter ter terapijo, ki stremi k uravnavanju hormonskega neravnovesja. K temu lahko pripomore tudi ustrezna prehrana in prehranska dopolnila.

 

Prehranska dopolnila, ki lahko koristijo ženskam z endometriozo:

 dolgoverižne omega-3 maščobne kisline (EPA, DHA)
 
vitamin D
 
vitamin E
 
vitamin C
 
vitamini skupine B
 
selen
 
cink
 
N-acetil-cistein (NAC)
 
ekstrakt zelenega čaja (do 98% polifenolov)
 
resveratrol
 
kurkumin
 glukorafanin (kot prekurzor za sulforafan)

Večina mikrohranil, ki se uporabljajo za terapijo endometrioze, pozitivno vpliva na oz. izboljšuje tudi splošno plodnost ženske.

 

Prehrana žensk z endometriozo

Prehrana posameznice lahko vpliva na tveganje za razvoj endometrioze. Na primer, uživanje rdečega mesa in veliko nasičenih transmaščobnih kislin lahko povečajo tveganje, uživanje veliko dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin (ki se nahajajo predvsem v mastnih, hladnovodnih ribah), pa ga lahko zmanjšajo.

Pomembno vlogo lahko igrajo tudi druga živila. Povečano uživanje mlečnih izdelkov lahko zmanjša tveganje za razvoj endometrioze. Mlečni izdelki telesu zagotovijo tudi vitamin D, visoka raven vitamina D pa je povezana z zmanjšanjem tveganja za endometriozo.

Poleg tega lahko uživanje več sadja in zelenjave prav tako nudi določen nivo zaščite. Vsebnost estrogena lahko npr. znižajo lignani – fitoestrogen iz lanenih ali sezamovih semen, probiotiki, razstrupljanje jeter, križnice (brokoli, cvetača, ohrovt, brstični ohrovt), ki vsebujejo snov glukorafanin.

Priporočljivo je ogibanje kemikalijam iz okolja: pesticidi, fungicidi, herbicidi, težke kovine iz zemlje, vode in zraka, GMO hrana, dioksin in PCB iz plastične embalaže, v kateri je zapakirana hrana ali iz vode v plastenkah.