Zdravljenje neplodnosti
HISTEROSKOPIJA
Ugodnosti za člane:
Kaj je operativna histeroskopija?
Histeroskopija s poudarkom na diagnostični histeroskopiji je opisana v poglavju preiskav (link). Pogosteje kot samo diagnostična, se opravlja operativna histeroskopija, saj omogoča, da v primeru ugotovitve sprememb v maternični votlini, le-te hkrati operiramo in s tem posega ne opravljamo 2-krat
Uporablja se:
če je bila z diagnostično histeroskopijo odkrita pregrada, miomi ali polipi, pa operacija ni bila izvedena
če je bila nepravilnost odkrita z UZ pregledoM
pri ponavljajočih spontanih splavih
v določenih drugih primerih neplodnosti
Potek operativne histeroskopije
Če je med histeroskopijo načrtovan operativni poseg, je navadno potrebna splošna anestezija, izjemoma regionalna. Ko anestezija prične delovati, se v nožnico vstavi spekulum – kovinski ali plastični instrument, ki omogoča ogled materničnega vratu.
V primeru operativne histeroskopije se skozi histeroskop vstavlja tudi tanke kirurške instrumente, s katerimi se opravi načrtovani poseg. S posebnimi inštrumenti (dilatatorji) se postopno razširi maternični vrat, da se pridobi dovolj prostora za uvedbo inštrumenta s kamero. Za boljši pregled notranjosti maternice se razpre maternično votlino z neškodljivo fiziološko raztopino.
Morebitno pregrado se prereže z električnim nožem, miom ali polip se odreže z električno zanko. Če se ugotovi druge sumljive spremembe, se lahko odvzame del tkiva sluznice (biopsija). Operacija traja od nekaj minut do ene ure, odvisno od zahtevnosti. Dobljeno tkivo se pošlje na histopatološko preiskavo, pri kateri patolog pregleda celice pod mikroskopom. Po koncu histeroskopije se izvleče vse kirurške instrumente ter histeroskop iz maternice ter odstrani spekulum.
Možnost zapletov pri histeroskopiji
Diagnostična histeroskopija sodi med varne preiskave z nizkim tveganjem za zaplete. Hujših komplikacij je manj kot 1 %. Mednje štejemo: poškodbo stene maternice s histeroskopom, okužbo sluznice maternice, krvavitev ali težave zaradi snovi, ki jih uporabljamo za razširitev maternice. Če napihujemo maternico s plinom, obstaja nevarnost zamašitve katere od krvnih žil s plinskim mehurčkom. Pojav te nevarne komplikacije je izjemno redek. Pri razširitvi maternične votline s tekočino lahko pride do nabiranja tekočine v pljučih (pljučni edem) ali drugih organih in motenj v koncentraciji elektrolitov v telesu. Tudi pojav tega zapleta je redek in se največkrat zgodi ob dolgotrajnih posegih ali zaradi velikega vnosa tekočine v maternično votlino.
Pri operativni histeroskopiji je tveganje za zaplete nekaj večje. Pojavijo se lahko težave zaradi anestezije, poškodba stene maternice, črevesa, sečnega mehurja ali krvnih žil s histeroskopom ali z drugimi kirurškimi inštrumenti, krvavitev ter težave zaradi snovi, ki jih uporabljamo za razširitev maternice. Tudi pri operativni histeroskopiji so težji zapleti redki.
Poseg se pogosto opravi hkrati z laparoskopijo.