Zdravljenje neplodnosti

HISTEROSKOPIJA

Ugodnosti za člane:

Slider

Kaj je operativna histeroskopija?

Histeroskopija s poudarkom na diagnostični histeroskopiji je opisana v poglavju preiskav (link). Pogosteje kot samo diagnostična, se opravlja operativna histeroskopija, saj omogoča, da v primeru ugotovitve sprememb v maternični votlini, le-te hkrati operiramo in s tem posega ne opravljamo 2-krat

Uporablja se:

    če je bila z diagnostično histeroskopijo odkrita pregrada, miomi ali polipi, pa operacija ni bila izvedena
    
če je bila nepravilnost odkrita z UZ pregledoM
    
pri ponavljajočih spontanih splavih
    
v določenih drugih primerih neplodnosti

 

Potek operativne histeroskopije

Če  je  med  histeroskopijo  načrtovan  operativni  poseg, je navadno potrebna splošna  anestezija, izjemoma regionalna. Ko anestezija prične delovati, se v nožnico vstavi spekulum – kovinski ali  plastični instrument, ki omogoča ogled materničnega vratu. 

V  primeru  operativne  histeroskopije  se  skozi  histeroskop  vstavlja tudi tanke  kirurške  instrumente,  s  katerimi  se opravi  načrtovani poseg. S posebnimi inštrumenti (dilatatorji) se postopno razširi maternični vrat, da se pridobi dovolj prostora za uvedbo inštrumenta s kamero. Za boljši pregled notranjosti maternice se razpre maternično votlino z neškodljivo fiziološko raztopino.

Morebitno pregrado se prereže z električnim nožem, miom ali polip se odreže z električno zanko. Če se ugotovi druge sumljive spremembe, se lahko odvzame del tkiva sluznice (biopsija). Operacija traja od nekaj minut do ene ure, odvisno od zahtevnosti. Dobljeno tkivo se pošlje na histopatološko preiskavo, pri kateri patolog pregleda celice pod mikroskopom. Po koncu histeroskopije se  izvleče vse kirurške instrumente ter histeroskop iz maternice ter odstrani spekulum.  

Možnost zapletov pri histeroskopiji

Diagnostična histeroskopija sodi med varne preiskave z nizkim tveganjem za zaplete. Hujših  komplikacij je manj kot 1 %. Mednje štejemo: poškodbo stene maternice s histeroskopom,  okužbo sluznice maternice, krvavitev ali težave zaradi snovi, ki jih uporabljamo za razširitev  maternice. Če napihujemo maternico s plinom, obstaja nevarnost zamašitve katere od krvnih  žil s plinskim mehurčkom. Pojav te nevarne komplikacije je izjemno redek. Pri razširitvi  maternične votline s tekočino lahko pride do nabiranja tekočine v pljučih (pljučni edem) ali  drugih organih in motenj v koncentraciji elektrolitov v telesu. Tudi pojav tega zapleta je redek  in se največkrat zgodi ob dolgotrajnih posegih ali zaradi velikega vnosa tekočine v maternično  votlino.  

Pri operativni histeroskopiji je tveganje za zaplete nekaj večje. Pojavijo se lahko težave zaradi  anestezije, poškodba stene maternice, črevesa, sečnega mehurja ali krvnih žil s histeroskopom  ali z drugimi kirurškimi inštrumenti, krvavitev ter težave zaradi snovi, ki jih uporabljamo za  razširitev maternice. Tudi pri operativni histeroskopiji so težji zapleti redki.  

 

Poseg se pogosto opravi hkrati z laparoskopijo.