Potek operacije

Laparoskopija se izvaja v splošni anesteziji. Najprej se napihne trebušna votlina s plinom CO2 s pomočjo posebne igle (t.i. Veresove igle) skozi 0,5 – 1 cm velik rez. Prvi rez se naredi večinoma v popku, ob posebnih primerih tudi kje drugje na trebuhu.  Ob tem se črevesje odmakne od trebušne stene, kar omogoči nadaljnje varne postopke. Skozi isti rez se vstavi v trebušno votlino laparoskop (posebno kamero), s katerim se pregleda notranjost trebušne votline. Nato se v spodnjem delu trebuha uvede več instrumentov skozi manjše (0,5 – 1cm) reze, njihovo število je odvisno od zahtevnosti posega. V primeru diagnostične laparoskopije večinoma zadostuje dodaten 5 milimetrski vbod, ki ga naredijo v trebušni steni nad sramnico.

Notranjost trebušne votline se prikaže v celoti, posebej natančno nas zanimajo rodila: maternica, jajcevodi, jajčniki in ostale bližnje strukture. 

Pri neplodni ženski se preveri prehodnost jajcevodov z barvilom metilenskim modrilom, ki ga vbrizgajo skozi kanal materničnega vratu.  Če se ugotovi nepravilnosti (npr. miome na maternici, ciste na jajčniku, endometriozo, neprehodne jajcevode…), jih z operativnimi laparoskopskimi tehnikami odpravimo.

Kdaj se izvede diagnostično laparoskopijo?

Za diagnostično laparoskopijo se odloča pri:

  ugotavljanju vzrokov za neplodnost,
  ugotavljanju vzrokov za nepojasnjene bolečine v trebušni votlini in
  sumu na določene nepravilnosti, na katere ginekolog naleti pri ginekološkem pregledu in /ali ultrazvoku rodil.

Gre za najzanesljivejšo diagnostično metodo za potrditev ali izključitev  suma postavljenega z drugimi metodami ali  pri ugotavljanju vzrokov, ki jih z drugimi metodami niso uspeli ugotoviti.