nosečnost
molarna nosečnost
Molarna nosečnost je nenormalna oblika, zaplet nosečnosti, znana tudi kot hidatidiformna mola. Gre za gestacijsko trofoblastno bolezen, za katero je značilna nenormalna rast trofoblastnih celic – celic, ki se običajno razvijejo v posteljico. Gre za razmeroma redek zaplet nosečnosti in se pojavi pri 1 na 1.000 nosečnosti. Pojavnost je verjetnejša pri ženskah, mlajših od 20 let ali starejših od 35 let.
Kaj povzroči molarno nosečnost?
Moške in ženske spolne celice običajno vsebujejo 23 parov kromosomov. Ob združitvi spolnih celic ob nastanka zarodka, pride do razvoja popolnega 46-kromosomskega niza – eden kromosom v vsakem paru prihaja od očeta, drugi pa od matere.
Molarno nosečnost povzroča nenormalno oplojena jajčna celica. Poznamo popolno in nepopolno oz. delno molarno nosečnost.
Popolno molarno nosečnost povzroči oploditev nenormalne oz. »prazne« jajčne celice. Tako imenujemo jajčno celico, ki je izgubila svoje celično jedro oz. nukleus. Takšno jajčno celico lahko oplodi ena (90% primerov) ali dve semenčici (10% primerov), ves genetski material pa je od očeta. Kromosomi iz materine jajčne celice se izgubijo ali inaktivirajo, očetovi kromosomi pa se podvojijo. Genotip je tako običajno diploiden (46, XX ali 46, XY).
V popolni molarni nosečnosti je trofoblastno tkivo (tkivo posteljice) nenormalno, oteklo ter se zdi, da tvori ciste, napolnjene s tekočino. Prav tako je odsoten plod oz. plodovno tkivo.
Popolna molarna nosečnost ima 2–4% tveganje za razvoj horiokarcinoma in predstavlja 50% vseh primerov horiokarcinoma.
V delni ali nepopolni molarni nosečnosti, normalno jajčno celico oplodita ena ali dve semenčici, ki se nato deli oz. delita. Materini kromosomi ostanejo, oče pa zagotovi dva kompleta kromosomov. Posledično ima zarodek 69 (triploidni genotip) ali celo 92 (tetraploidni genotip) kromosomov namesto 46. To se najpogosteje zgodi, kadar dve semenčici oplodita jajčece in povzročita dodatno kopijo očetovega genskega materiala.
V delni molarni nosečnosti gre za kombinacijo normalnega in nenormalnega trofoblastnega tkiva (tkiva posteljice). Lahko pride do razvoja plodu, a plod v takšni nosečnosti ne more preživeti.
V preteklosti se je večino primerov molarne nosečnosti odkrilo šele, ko je prišlo do splava. Z razvojem ultrazvočnih naprav z visoko ločljivostjo pa je večina molarnih nosečnosti danes diagnosticiranih v prvem trimesečju nosečnosti.
Ženske z molarno nosečnostjo bodo v začetku imele pozitiven test nosečnosti in normalne, tipične simptome zgodnje nosečnosti.
Čez čas pa se pojavijo znaki in simptomi molarne nosečnosti, ki so lahko:
Molarno nosečnost se običajno diagnosticira s kombinacijo ultrazvočnega pregleda in krvnih preiskav. Popolno molarno nosečnost je lažje diagnosticirati, saj je zaradi obsežnosti nenormalnega trofoblastnega tkiva le-to lažje zaznati s pomočjo ultrazvoka. Prav tako pa so vrednosti β-hCG v krvi pogosto nenormalno visoke (tudi preko 100.000 IU/L), kar pa ne drži za delno molarno nosečnost, kjer so vrednosti pogosto znotraj normalnega razpona.
Molarna nosečnost ima lahko resne zaplete (vključno z redko obliko raka) in zahteva zgodnje zdravljenje.
Ob diagnosticiranju molarne nosečnosti (pred spontanim splavom), se zaradi velikega tveganja razvoja zapletov v primeru nadaljevanja nosečnosti, najpogosteje priporoči kirurški postopek imenovan dilatacija in kiretaža (D&C). D&C se lahko izvede tudi z uporabo vakuumske aspiracije (sesanja) za odstranitev molarnega tkiva. Gre za manj zahteven, krajši postopek, ki se izvede v splošni anesteziji.
V nekaterih primerih se ženski lahko da zdravilo, ki povzroči krčenje maternice za izločitev nosečnosti (npr. misoprostol, mifepriston), a kljub temu je naknadno potrebna še D&C za odstranitev preostalega nenormalnega tkiva.
Pri ženskah, ki so starejše in si otrok več ne želijo, lahko razmislijo o histerektomiji, saj s tem povsem odpravijo možnosti razvoja raka.
Zdravljenje je običajno uspešno. Ker pa obstaja majhno tveganje, da nenormalne molarne celice, ki ostanejo v maternici, rastejo še naprej (gestacijska trofoblastna neoplazija – GTN) ali se razvijejo v rakasto tkivo, je običajno potrebno spremljanje v obdobju od 2 do 12 mesecev.
V tem času se spremlja predvsem padec vrednosti β-hCG v krvi. Odsotnost padca ali celo povišanje vrednosti lahko nakazuje, da iz maternice ni bilo odstranjeno vso molarno tkivo. V obdobju spremljanja se odsvetuje ponovna zanositev.