Kaj so agonisti GnRH?

Agonisti gonadotropin-sproščujočega hormona (GnRH), so vrsta zdravil, ki vplivajo na gonadotropine (FSH, LH, prolaktin) in spolne hormone. Uporabljajo se v različne namene – za zdravljenje neplodnosti oz. v postopkih umetne oploditve, za zniževanje ravni spolnih hormonov pri zdravljenju hormonsko občutljivih rakov, kot so rak prostate in rak dojke, pri nekaterih ginekoloških motnjah, kot so močni predmenstrualni sindrom, izredno močne menstrualne krvavitve, abnormalne krvavitve iz maternice, maternični leiomiomi in endometrioza, ter v primeru visokih vrednosti testosterona pri ženskah (hirzutizem, akne).

Kaj je vloga agonistov GnRH v OBMP postopkih in kako delujejo?

Vloga agonistov GnRH v postopkih OBMP je, da se zaustavi naravno proizvodnjo gonadotropinov in spolnih hormonov ter ustvari trenutno stanje hipogonadotropnega hipogonadizma. Na ta način naj bi se ob dodajanju umetnih gonadotropinov (FSH oz. FSH+LH) v obliki zdravil/injekcij za stimuliacijo jajčnikov, jajčniki veliko bolje odzvali in na ta način proizvedli večje število foliklov.

Kako se to doseže?

Hipotalamus je majhno področje na bazi možganov, ki izloča gonadoliberin oz. gonadotropin sproščujoči hormon (GnRH), ta pa nato stimulira adenohipofizo, da prične izločati gonadotropine, kot sta folikel stimulirajoči hormon (v nadaljevanju FSH) in luteinizirajoči hormon (v nadaljevanju LH). FSH in LH spodbudita rast in dozorevanje foliklov v jajčnikih. 

Agonisti GnRH so močnejši kot endogeni (naravni) GnRH in imajo krajši razpolovni čas ter se hitreje vežejo na GnRH receptorje na adenohipofizi ter se na receptorjih tudi obdržijo daljši čas. Na začetku tako adenohipofizo močno stimulirajo, da prične proizvajati večje količine FSH in LH,  čez čas pa zaradi nenehne stimulacije, nenehnih dražljajev, pride do desenzibilizacije adenohipofize in posledično se tvorba FSH in LH zmanjša oz. skoraj povsem zaustavi.

Kako se agonisti GnRH aplicirajo?

Na naših klinikah boste agoniste GnRH največkrat srečali pod imeni: Suprefact (buserilin), Diphereline in Gonapeptyl (triptorelin). Vsa zdravila so namenjena subkutanem apliciranju (pod kožo) z majhno, kratko iglo, Diphereline pa je včasih na voljo tudi kot enkratna, intramuskularna injekcija (v mišico). V tujini boste ta zdravila pogosto lahko srečali tudi v obliki nosnega spreja (npr. Suprecur), obstajajo pa tudi podkožni vsadki.

Neželeni stranski učinki, ki jih ženska lahko izkusi med terapijo z agonisti GnRH:

  navali vročine
  suha nožnica
  upad libida
  utrujenost
  nihanja v razpoloženju
  glavoboli

Kaj so gonadotropini?

Gonadotropini so hormoni, ki se izločajo iz adenohipofize in regulirajo delovanje spolnih žlez oz. gonad. V gonadotropne hormone uvrščamo FSH, LH in prolaktin. Za vse ovarijske spremembe v času menstrualnega ciklusa sta najpomembnejša FSH in LH. FSH, kot že njegovo ime pove, je odgovoren za stimulacijo, rast foliklov znotraj jajčnikov, medtem ko je LH odločilen pri dozorevanju in sprožitvi ovulacije dozorelega folikla.

Kaj je vloga gonadotropinov v OBMP postopkih?

Gonadotropini v obliki injekcij so visoko prečiščena oblika naravnih ali sintetičnih gonadotropinov. Njihovo apliciranje, vbrizgavanje v telo spodbudi rast foliklov v jajčnikih. Ker zdravila vsebujejo večje koncentracije gonadotropinov, pride do stimulacije in rasti več foliklov, s čimer se ustvari in na koncu tudi pridobi večje število jajčnih celic, primernih za oploditev.

Tudi zdravila z gonadotropini se aplicirajo subkutano (podkožno) z majhno, kratko iglo. Teh zdravil ni mogoče jemati peroralno, saj bi prebavni sistem te beljakovinske hormone uničil. Gonadotropini se nahajajo v obliki praška, ki ga je potrebno pred apliciranjem zmešati s tekočino za injiciranje (sterilno fiziološko raztopino) ali pa pridejo v obliki že vnaprej zmešanih vložkov v napravah za samoinjiciranje – navadno je to pero, podobno tistemu za apliciranje inzulina. 

V klinikah pri nas se bodo pacienti največkrat srečali z gonadotropini pod naslednjimi imeni:

 Gonal F (follitropin alfa)
 Bemfola (follitropin alfa)
 Puregon (follitropin beta)
 Menopur (humani menopavzni gonadotropin + lutropin alfa)
 Pergoveris (follitropin alfa + lutropin alfa)

Neželeni stranski učinki, ki jih ženska lahko izkusi med terapijo z gonadotropini:

  razdraženost, bolečina, rdečina na vbodnem mestu
  alergijska reakcija (srbečica, izpuščaji, v težjih primerih, težave z dihanjem – redko)
  občutljive prsi
  glavoboli
  motnje/nihanja v razpoloženju
  utrujenost
  slabost

Komplikacije, do katerih lahko pride med terapijo z gonadotropini oz. stimulacijo jajčnikov:

  povečani, občutljivi, boleči jajčniki
  torzija jajčnika (zavitje, zasuk jajčnika in/ali jajcevoda)
  razvoj OHSS (sindrom ovarijske hiperstimulacije) 

Kaj so antagonisti GnRH?

Antagonisti GnRH so vrsta zdravil, ki vplivajo na gonadotropine (FSH, LH, prolaktin) in spolne hormone. Uporabljajo se v različne namene – za zdravljenje neplodnosti oz. v postopkih umetne oploditve, pri zdravljenju raka prostate (znižujejo raven testosterona), endometrioze, leiomiomov maternice in pri nekaterih drugih ginekoloških težavah.

Kaj je vloga antagonistov GnRH v postopkih OBMP?

Antagonisti GnRH se v postopkih OBMP uporabljajo za preprečevanje prezgodnjega porasta LH hormona oz. za preprečevanje prezgodnje ovulacije/razpoka foliklov med stimulacijo jajčnikov. 

Kako se to doseže?

Antagonisti GnRH uspešno konkurirajo in tekmujejo z molekulam endogenega (telesu lastnega) GnRH za vezavo na receptorje na adenohipofizi. To vodi do takojšnje blokade/zaustavitve izločanja gonadotropinov. Antagonisti GnRH se tako pogosto imenujejo tudi blokatorji. 

Za razliko od agonistov GnRH delujejo takoj in ne povzročijo začetne močne stimulacije, reakcije adenohipofize (ne pride do izločanja večjih količin gonadotropinov in spolnih hormonov). Ker so zelo učinkoviti, se jih lahko v zdravljenje vključi med aktivno stimulacijo jajčnikov in ne nekaj tednov prej, kot agoniste. Uporablja se jih krajši čas. Izzovejo manj stranskih učinkov.

Na klinkah pri nas sta najpogosteje v uporabi:

  Cetrotide (cetroreliks acetat)
  Orgalutran (ganireliks acetat) 

Neželeni stranski učinki, ki jih ženske lahko izkusijo ob jemanju zdravila Cetrotide, so lahko:

  bolečine in občutljivost v področju trebuha
  glavobol
  slabost

Neželeni stranski učinki, ki jih ženske lahko izkusijo ob jemanju zdravila Orgalutran, so lahko:

  bolečine, občutljivost na področju jajčnikov (spodnji del trebuha, medenica)
  glavobol
  krvavitev iz nožnice
  bolečine in razvoj podplutbe na področju vboda
  slabost, bolečine v želodcu

Kaj je »stop injekcija«?

Stop injekcija je zdravilo, ki vsebuje β-hCG oz. humani horionski gonadotropin ali nosečniški hormon. 

Poleg stop injekcije na osnovi β-hCG se lahko uporabi tudi agonist GnRH. Za slednjega se navadno na kliniki odločijo le v primeru, ko pri ženski obstaja zelo velika verjetnost razvoja OHSS (sindroma ovarijske hipersitmulacije), saj uporaba agonista GnRH v ta namen ni enako učinkovita in lahko privede do slabših rezultatov. 

Kaj je vloga »stop injekcije« v postopkih OBMP?

Namen »stop injekcije« je dokončna dozoritev jajčnih celic pred punkcijo oz. aspiracijo foliklov. 

Jajčeca ob aplikaciji stop injekcije pričnejo delitev, imenovano mejoza. Cilj tega procesa je, da se zmanjša število kromosomov iz 46 na 23. Namreč le jajčne celice, ki vsebujejo pravilno število kromosomov (torej 23), lahko ob združitvi s semenčico omogočijo razvoj evploidnega – normalnega, zdravega zarodka in posledično zdravega otroka. 

Kdaj in kako se aplicira »stop injekcija«?

»Stop injekcija« predstavlja zaključek stimulacije jajčnikov. Aplicira se jo subkutano (podkožno), ko ima večina foliklov v jajčnikih premer 15 mm in več oz. ko večji folikli dosežejo velikosti med 18 in 22 mm. Folikli, manjši od 15 mm navadno vsebujejo nerazvite, nedozorele jajčne celice. Folikli, večji od 22 mm pa pogosto vsebujejo celice, ki so že preveč razvite in prav tako neuporabne. 

Po »stop injekciji« se punkcijo oz. aspiracijo foliklov načrtuje v 34 do največ 36 urah. 

Na naših klinikah sta največkrat v uporabi:

 Pregnyl (humani horionski gonadotropin)
 Ovitrelle (horiogonadotropin alfa)

Neželeni stranski učinki, ki jih ženska lahko doživi ob/po aplikaciji stop injekcije:

  bolečina in občutljivost na mestu vboda
  bolečine v trebuhu/medenici
  napihnjenost
  slabost

Kaj je progesteron?

Progesteron je steroidni hormon, ki spada v skupino hormonov, imenovanih progestogeni. Izloča ga rumeno telesce (lat. corpus luteum), začasna endokrina žleza, ki ga žensko telo proizvede v jajčniku po nastopu ovulacije. Je dominantni hormon v drugi polovici menstrualnega ciklusa (lutealna faza). 

Kaj je vloga progesteronske terapije v postopkih OBMP?

Glavna naloga progesterona je, da pripravi sluznico maternice na sprejem, ugnezitev zarodka, umirja maternico oz. preprečuje krčenje maternice ter pomaga pri vzdrževanju nosečnosti, če do nje pride.

V spontanem, ovulatornem ciklusu ženske vlogo proizvodnje progesterona prevzame rumeno telesce oz. jajčniki ženske, v IVF postopkih pa določena zdravila, ki jih ženska prejema tekom stimulacije, vplivajo na delovanje jajčnikov in posledično tudi na proizvodnjo progesterona. Zaradi tega je potrebna dodatna, nadomestna progesteronska terapija, ki jo ženska prejme v obliki vaginalet (vaginalnih tablet, kapsul) oz. vaginalnih gelov. V nekaterih državah so na voljo tudi injekcije, ki se dajo v podkožje ali mišico.

Pri nas se klinike največkrat poslužujejo naslednjih zdravil:

  Estima – vaginalna kapsula (progesteron)
  Utrogestan – vaginalna kapsula (progesteron)
  Crinone – vaginalni gel (progesteron)

S progesteronsko terapijo ženska navadno prične en dan po punkciji jajčnih celic in jo jemlje najmanj do krvnega testa. Nekatere klinike, ginekologi pa svetujejo jemanje vse do 12. tedna nosečnosti. 

Neželeni stranski učinki, ki jih ženska lahko izkusi med jemanjem progesteronske terapije, so:

  omotičnost, zmedenost, utrujenost
  nihanja v razpoloženju, občutek razdražljivosti
  napihnjenost, vetrovi
  zaprtost ali driska
  slabost, bolečine v trebuhu