Zdravljenje neplodnosti
LAPAROSKOPIJA
Kaj je operativna laparoskopija?
Laparoskopija je natančneje opisana v poglavju diagnostike vzrokov neplodnosti (link). Operativna laparoskopija nam omogoča v primerjavi s klasičnimi operativnimi metodami manj invaziven pristop. Za pacientko je ugodno, da se ob odkritju nepravilnosti, le-te lahko hkrati odpravi.
Za operativno laparoskopijo se odloči pri:
Z laparoskopskim posegom se:
Kirurški poseg z laparotomijo pride v poštev pri odstranitvi večjih miomov ter pri napredovali endometriozi in neuspelem laparoskopskem kirurškem posegu.
Laparoskopsko operacijo se pri pacientkah s PCOS, pri katerih z zdravili ni uspelo sprožiti ovulacije. Opravi se laparoskopsko ”navrtanje” (angl. drilling) oz. laparoskopska elektrokavterizacija (LEKO) jajčnikov. Izvede se jo z električno iglo, pri čemer se v jajčniku napravi do 10 luknjic. S tem posegom se povzroči hormonske spremembe, ki lahko privedejo do ovulacije. Po posegu ovulira 80% bolnic, zanosi pa jih med 60 in 70%.
Z laparoskopskim pristopom se opravi tudi ostale ginekološke posege, ki niso povezani z neplodnostjo kot npr.: odstranitev maternice (histerektomija), sterilizacija jajcevodov, operacija zunajmaternične nosečnosti in drugih. Z napredkom tehnologije lahko z laparoskopskim pristopom izvedemo večino (do 80%) klasičnih ginekoloških posegov.
Možni zapleti
Pri laparoskopskih operacijah je tveganje za zaplete majhno. Bolj tvegane so laparoskopske operacije po predhodnih operacijah ali vnetjih, pri bolnicah s povečano telesno težo in po predhodnih neuspešnih laparoskopskih posegih. Vsaka laparoskopija nosi osnovno tveganje za kirurški zaplet, ki se mu doda še tveganje za zaplet zaradi različne zahtevnosti posegov.
Med posegom lahko pride do anestezioloških zapletov, poslabšanje obstoječe sistemske bolezni, težave pri intubaciji, alergijske reakcije, poškodb živcev zaradi ginekološkega položaja na operacijski mizi, ki v večini primerov hitro spontano izzvenijo. Redkejše, a nevarnejše so poškodbe črevesa in velikih žil (aorta, vena cava), do katerih pride pri uvajanju prvega troakarja. Poškodba mehurja je posledica uvajanja delovnega troakarja v predelu nad sramnico, ki se ji izognemo z izpraznjenjem – kateterizacijo mehurja pred posegom.
Ostali zapleti, do katerih lahko pride, so redki. Mednje spadajo okužbe v trebuhu in okužba operativne rane, razprtje operativne rane, kila na mestu operativne rane ter motnje v delovanju sečil in prebavil.
Ob medoperativnih zapletih se ponavadi preneha z laparoskopskim operiranjem in zaplete rešuje s pomočjo klasične kirurgije.