nosečnost

biokemična nosečnost

Ugodnosti za člane:

Slider
Kaj je biokemična nosečnost?

Biokemično nosečnost opredelimo kot odsotnost prepoznavne nosečnosti na ultrazvočnem pregledu (odsotnost gestacijske vrečke, plodu) kljub pozitivnemu urinskem ali krvnem testu nosečnosti

Prehodno zvišanje β-hCG hormona, ki napoveduje nosečnost je tisto, kar je značilno za biokemično nosečnost in jo razlikuje od klinične nosečnosti. Nizkemu vrhuncu β-hCG (<100 mIU/ml) običajno sledi hiter upad. Biokemično nosečnost lahko opredelimo tudi kot zelo zgodnjo izgubo nosečnosti oz. zelo zgodnji splav.

Kako pogoste so biokemične nosečnosti?

Pri spontanem spočetju naj bi bile biokemične nosečnosti dokaj pogoste in vključujejo kar polovico vseh nosečnosti. Natančno število pa je težko določiti, saj večina žensk biokemične nosečnosti sploh ne zazna, razen če aktivno poskušajo zanositi ter redno in zgodaj testirajo. 

Danes so odkrite številne biokemične nosečnosti, ki sicer ne bi bile odkrite zaradi občutljivejših testov nosečnosti na trgu, ki lahko zaznajo prisotnost β-hCG tudi 3-4 dni pred nastopom oz. izostankom menstruacije. Ugotovljeno je bilo, da kar 25% nosečnosti propade, še preden ženska zazna kakršen koli subjektivni znak, da je noseča, torej preden izostane menstruacija in preden se pojavijo najbolj tipični simptomi nosečnosti.

Zakaj pride do biokemične nosečnosti?

Natančen vzrok ni znan in ne obstajajo splošni predispozicijski dejavniki, ki bi jih bilo mogoče odpraviti. Ugotavlja pa se, da naj bi na pojav biokemične nosečnosti največkrat vplivala dva dejavnika, in sicer: 

 Debelina in vzorec endometrija: Biokemične nosečnosti so povezane z debelino in vzorcem endometrija (sluznica maternice), vendar niso povezane s starostjo ženske ali preteklimi izgubami nosečnosti. Niti biokemična nosečnost niti spontani splav nista povezana z ravnmi estradiola ali luteinizirajočega hormona (LH) na dan aplikacije stop injekcije (hCG) v postopkih OBMP oz. na dan porasta LH v spontanih ciklusih. Z drugimi besedami, preverjanje ravni hormonov pred spočetjem ne more napovedati, katera nosečnost bo zdrava, uspešna in katera ne.

 Genetika: Vse bolj je jasno, da je genetska sestava in zdravje jajčne celice ključnega pomena za zgodnji razvoj zarodka. Nedavne hipoteze kažejo na dva različna mehanizma zgodnje izgube zarodka. Prva je nedisjunkcija (odsotnost ločevanja) kromosomov v času celične delitve, druga pa nesposobnost citoplazme in oskrbe z energijo v zgodnjem zarodku. To pomeni, da se lahko nenormalni genetski material pojavi v jajčni celici ali semenčici že pred spočetjem ali potem, ko se spojita in ustvarita zarodek v prvih dneh po zanositvi.

Kaj pa stres? Vsakodnevnega stresa, intenzivne vadbe in dvigovanje težkih predmetov znanstveni dokazi ne štejejo za vzroke splavov. Edini rezultat teh vztrajnih zmot je veliko nepotrebne krivde in trpljenja žensk.

Jasno je, da diagnoza biokemične nosečnosti za paciente v OBMP predstavlja veliko razočaranje. Vendar pa pojav biokemične nosečnosti poda jasne dokaze, da je vsaj en zarodek dosegel napredno predimplantacijsko fazo razvoja (stopnja blastociste), nadaljeval z “izleganjem” in se poskusil ugnezditi. Biokemično nosečnost lahko tako obravnavamo tudi kot nekaj pozitivnega, saj daje upanje na uspešno klinično nosečnost v prihodnosti.