Medikamentozno zdravljenje neplodnosti je tako kot operativno zdravljenje, vzročno zdravljenje. Uporablja se po ugotovitvi vzroka za neplodnost.

V primeru, da gre za potrditev hormonskega neravnovesja, obstaja več načinov zdravljenja, ki so odvisna od vrste neravnovesja. Poznamo obširen nabor zdravil za vzpostavitev hormonskega ravnovesja. Aplicirajo se lahko oralno, z injekcijami, v obliki kožnih ali ustnih obližev ter v obliki vsadkov. Najbolj primerno terapijo določi zdravnik po poglobljenem posvetu.

Vsako hormonsko nadomestno zdravljenje bo s seboj prineslo tudi nekatere stranske učinke. Med temi so lahko zadrževanje vode v telesu, akne, pogosto uriniranje in spalna apneja. Pomembno je, da se o načinu zdravljenja in morebitnih stranskih učinkih pogovorite z zdravnikom. Najpogosteje uporabljena zdravila so opisana v poglavju o zdravilih, ki se uporabljajo tudi v postopkih OBMP.

V primeru, ko so za hormonsko neravnovesje odgovorni tumorji, lahko določena zdravila zaustavijo rast in povzročijo zmanjšanje tumorjev. V nekaterih primerih je možna tudi kirurška intervencija. Če biopsija potrdi, da je tumor maligen/rakav, bo za zdravljenje potrebno obsevanje oz. radioterapija. Kot pri vseh kirurških posegih ali zdravljenju rakavih obolenj, tudi tu obstajajo tveganja o katerih se je potrebno podrobno pogovoriti z zdravnikom. V nekaterih primerih plodnosti oz. reproduktivne sposobnosti ni možno povrniti.

Nekatere najbolj značilne motnje in obolenja, pri katerih se poslužujemo medikamentoznega zdravljenja, so:

  PCOS (sindrom policističnih jajčnikov) – zdravila, ki se uporabljajo v primeru te metabolne motnje, služijo predvsem stimulaciji jajčnikov oz. spodbujanje ovulacije. Zdravljenje se navadno prične s klomifen citratom oz. Klomidom (antiestrogen), lahko pa tudi z letrozolom oz. Femaro (inhibitor aromataze). V kolikor po šestih mesecih zdravljenja ne pride do zanositve, se lahko zdravljenje nadaljuje z nizkimi odmerki gonadotropinov (FSH), ki so natančneje opisani v poglavju o uporabi zdravil v postopkih OBMP. 

Pri pacientkah s PCOS, ki imajo prekomerno telesno težo, pride v poštev tudi terapija z metforminom, kot sta na primer zdravila Aglurab ali Glucophage (oralni antidiabetik). Predvsem pa je pomembna redukcija telesne teže. Vse o metforminu in njegovem delovanju, si lahko preberete v poglavju o drugih zdravilih, ki se uporabljajo v postopkih OBMP.

  Hiperprolaktinemija – ker povišane vrednosti hormona prolaktina negativno vplivajo na ovulacijo in posledično na plodno sposobnost ženske, je pomembno, da se jih ohranja na optimalni ravni. Povišane vrednosti nižamo predvsem z uporabo bromokriptina ali karbergolina (obe zdravili spadata med agoniste dopamina na dopaminskih receptorjih D2).  

Pri drugih motnjah ovulacije, kot so odsotnost ali izostanki menstruacije (amenoreja, oligomenoreja), do katerih pride zaradi večje izgube teže (anoreksija, bulimija) se ovulacijo spodbuja z injekcijami gonadotropinov, če z drugimi ukrepi pred tem ne odpravimo vzroka za osnovno motnjo.

Z antibiotiki lahko zdravimo aktivna vnetja pri obeh spolih. 

Moškega s hipogonadotropnim hipogonadizmom zdravimo z eksogenimi gonadotropini in hCG. 

Trajanje zdravljenja

Dolžina zdravljenja je odvisna od diagnoze. Lahko je potrebnih več tednov do več mesecev, da se telo na zdravljenje odzove. Semenčice npr. potrebujejo tri mesece, da dozorijo, zato je lahko potrebnih šest do dvanajst mesecev, preden je mogoče zaznati opazno spremembo v plodnosti moškega. Pomembno je, da se s svojim zdravnikom pogovorite o trajanju zdravljenja. Podobno velja za zdravljenje motenj ovulacije ali hiperprolaktinemije.

Medikamentozno zdravljenje je pri moških manj uspešno in izjemno redko. Skupaj z operativnim zdravljenjem pri moških predstavlja manj kot 10 % vseh pristopov.