Rh faktor je molekula na površini rdečih krvnih celic. Kri je Rh-pozitivna, če imajo eritrociti Rh faktor in Rh-negativen, če ga nimajo. Težave se lahko pojavijo, če plodova Rh-pozitivna kri vstopi v krvni obtok ženske z Rh-negativno krvjo. Ženski imunski sistem lahko prepozna rdeče krvničke ploda kot tuje in tvori protitelesa, imenovana Rh protitelesa, da uniči Rh-pozitivne krvne celice. Nastajanje teh protiteles se imenuje Rh senzibilizacija. 

Pri ženskah z Rh-negativno krvjo se lahko preobčutljivost pojavi kadarkoli med nosečnostjo. Najpogosteje se to zgodi ob porodu. Med nosečnostjo, ko se najprej pojavi preobčutljivost, plod ali novorojenček navadno nista prizadeta. Ko so ženske senzibilizirane, so težave bolj verjetne pri vsaki naslednji nosečnosti, če je plodova kri Rh-pozitivna. V vsaki nosečnosti po senzibilizaciji ženske proizvajajo Rh protitelesa prej in v večjih količinah.

Če Rh protitelesa prehajajo skozi posteljico na plod, lahko uničijo nekatere rdeče krvničke ploda. Če se rdeče krvničke uničijo hitreje kot lahko plod tvori nove, lahko plod razvije anemijo. Takšno uničenje se imenuje hemolitična bolezen ploda (eritroblastoza fetalis) ali novorojenčka (eritroblastoza neonatorum).

Po uničenju rdečih krvnih celic nastane rumeni pigment, imenovan bilirubin. Ko se uniči veliko rdečih krvnih celic, se bilirubin lahko kopiči v koži in drugih tkivih. Posledično lahko novorojenčkova koža in očesna beločnica postaneta rumena (zlatenica).V hudih primerih se lahko poškodujejo možgani (kernikterus), huda anemija pa lahko povzroči plodovo smrt. Lahko pride do spontanega splava.

Inkompatibilnost Rh običajno ne povzroča simptomov pri nosečnicah.

Občasno so druge molekule na ženskih rdečih krvnih celicah nezdružljive s plodovimi. Takšna nezdružljivost lahko povzroči težave, podobne tistim pri Rh nezdružljivosti.

Diagnoza

Ob prvem obisku zdravnika med nosečnostjo se pregledajo vse nosečnice, da se ugotovi, ali imajo Rh-pozitivno ali Rh-negativno kri. Če imajo Rh-negativno kri, se v njihovi krvi preverijo protitelesa Rh. Oceni se tveganje, da bodo ženske postale občutljive na Rh faktor:

 Če je oče znan in je na voljo za testiranje, je njegova krvna skupina določena.
 Če oče ni na voljo za testiranje ali če je bil testiran in ima Rh-pozitivno kri, se lahko opravi krvni test, imenovan test nukleinske kisline brez celic (DNK), da se ugotovi, ali ima plod Rh-pozitivno kri. Za ta test zdravniki testirajo majhne delce DNK ploda, ki so prisotni v krvi nosečnice v majhnih količinah (običajno po 10 do 11 tednih).

Če ima oče Rh-negativno kri, nadaljnje preiskave niso potrebne.

Če ima oče Rh-pozitivno kri, zdravniki izmerijo raven Rh protiteles v materini krvi. Če raven doseže določeno točko, se tveganje za anemijo pri plodu poveča. V takih primerih se izvaja Dopplerjeva ultrazvočna slika periodično za oceno pretoka krvi v možganih ploda. Če je nenormalna, lahko plod ima anemijo.

Preprečevanje

Iz previdnosti ženske, ki imajo Rh-negativno kri, prejmejo injekcijo Rh protiteles:

 po 28 tednih nosečnosti
 v 72 urah po porodu otroka, ki ima Rh-pozitivno kri, tudi po spontanem splavu ali splavu
 po kateri koli epizodi krvavitev iz nožnice med nosečnostjo
 po vzorčenju z amniocentezo ali biopsijo horionskih resic

Včasih, ko velike količine krvi ploda vstopijo v ženski krvni obtok, so potrebne dodatne injekcije. Protitelesa se imenujejo Rho(D) imunski globulin. To zdravljenje deluje tako, da ženski imunski sistem zmanjša sposobnost prepoznavanja Rh faktorja na rdečih krvnih celicah od otroka, ki je lahko vstopil v ženski krvni obtok. Zato ženski imunski sistem ne tvori protiteles proti faktorju Rh. Takšno zdravljenje zmanjšuje tveganje, da se bodo rdeče krvničke ploda uničile v poznejših nosečnostih s približno 12 do 13 % (brez zdravljenja) na približno 0,1 %.

Zdravljenje

Če je plod Rh-negativen ali če rezultati testov še naprej kažejo, da plod nima anemije, nosečnost lahko še naprej poteka brez zdravljenja.

Če je anemija diagnosticirana, lahko plod pred rojstvom dobi transfuzijo krvi v centru, ki je specializiran za visoko tvegane nosečnosti. Najpogosteje se transfuzija daje z iglo, ki jo vstavimo v veno v popkovino. Običajno se dodatne transfuzije dajejo od 32. do 35. tedna nosečnosti. Natančen čas transfuzij je odvisen od tega, kako huda je anemija in koliko je star zarodek. Čas poroda temelji na oceni stanja posamezne nosečnice.

Ženske pred prvo transfuzijo pogosto prejemajo kortikosteroide, če je nosečnost trajala 23 ali 24 tednov ali več. Kortikosteroidi pomagajo plodu dozoreti pljuča in preprečujejo pogoste zaplete, ki lahko prizadenejo nedonošenčka.

Otrok bo morda potreboval dodatne transfuzije po rojstvu. Včasih transfuzije niso potrebne do rojstva.